EUekspres

Kdo, koliko, kam, zakaj?

3244 študentov leta 1987, v prvem letu izmenjave, v šolskem letu 2005/2006, le leto dni pred dvajseto obletnico Erasmusa, pa jih v njem sodeluje že 154.421. Iz Nemčije, Španije, Francije in Italije v Španijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo. Tako si namreč sledijo države, ki številčno prispevajo oziroma sprejmejo največ študentov. Prestižna Univerza v Cambridgeu je v minulih petih letih sprejela povprečno 45 Erasmus študentov letno, v prihajajočem šolskem letu pa jih pričakujejo že 66, pojasnjuje koordinatorka univerze Gillian Wallace. Zanimanje pa narašča tudi v drugih državah in univerzah.

  Na Universidade Nova de Lisboa vsako leto zabeležijo 10-odstotno rast števila prihajajočih študentov. Ti večinoma prihajajo iz vedno istih držav, v preteklem letu pa so večje zanimanje za univerzo pokazali državljani iz novih držav članic, predvsem poljski in češki študenti, nam je povedala koordinatorka Daniela Costa Ramos. Po njenem mnenju več kot polovico študentov privlačita država in Lizbona sama, naslednji razlog pa je predhodno znanje jezika. Da je znanje jezika oziroma želja po njegovem izboljšanju pomemben razlog za izbiro univerze, potrjujejo tudi na Cambridgeu, kjer se jim pomemben dejavnik zdi tudi kakovost študija. 

Raziskava Evropske komisije je pokazala, da se je sposobnost za delo v tujem jeziku povečala pri kar 40 do 65 odstotkih Erasmus študentov, seveda v primerjavi s študenti, ki v program niso bili vključeni. K temu nedvomno veliko pripomorejo tudi tečaji, ki jih organizirajo gostujoče univerze. Na Univerzi v Talinu opažajo velik porast zanimanja za tečaj ruščine, saj se je število znanja ruščine željnih študentov s 15 v zimskem semestru povzpelo kar na 27. Natalia Thuikina, koordinatorica programa Erasmus na oddelku za slovanske jezike na Univerzi v Talinu, pravi, da njihovi gostujoči študenti ruščine kot najpogostejši razlog za izmenjavo navajajo ÂťdružabneÂŤ komponente. Polovica se jih je v Estonijo odpravila, da bi spoznali nove ljudi, četrtina v iskanju znanja, preostali so omenili zanimanje za državo in dejstvo, da na domačih univerzah ne želijo študirati.   

Izpiti …

… Erasmus študentom navadno ne predstavljajo težav. ÂťMoja izkušnja je, da študentje na izmenjavah pokažejo boljše rezultate kot naši študentiÂŤ, s ponosom pove Natalia Thuikina.  Da tujim študentom ne gledajo skozi prste, pravita tako Univerza v Cambridgeu kot v Lizboni, kjer Âťv 99,9 odstotkov primerov Erasmus študente obravnavajo enako kot portugalske študenteÂŤ. Tudi s priznavanjem opravljenih izpitov doma ni večjih težav. Po raziskavi Evropske komisije 80 odstotkov študentov pravi, da s priznavanjem nima težav, v potrditev številki oziroma celo njenemu izboljšanju pa tudi nobena izmed treh naših sogovornic ni zabeležila nobenih zapletov.

Za knjige in za kruh?

Samo štipendija običajno ne zadostuje za kritje vseh stroškov, zato utegnejo biti programi študentske izmenjave za študente z nizkimi dohodki oziroma iz finančno šibkejših družin nekoliko težje dostopni, pravijo naše sogovornice.

Po besedah Natalie Thuikine študentje iz starih držav članic navadno nimajo finančnih težav, so pa v letošnjem letu izgubili dva študenta s Češke, saj so bile cene stanovanj za njiju previsoke. Ni pa vse tako črno, saj večina sodelujočih držav ponuja možnost študentskih ležišč ali stanovanj in tudi cenejše prehrane v študentskih menzah.

Erasmus študenti lahko tudi opravljajo študentsko delo in na Portugalskem je možnosti veliko, še posebej v klicnih centrih za priseljence. Tudi v Estoniji obstaja možnost dela, običajno pa gostujoči študentje zaslužek poiščejo pri podjetjih, ki sodelujejo z njihovimi domačimi državami. Če pa razmišljate o študentski izmenjavi na Cambridgeu, ne pozabite, da vam med semestrom ne bodo dovolili opravljati plačanega študentskega dela. Če ne boste skromni, bo torej verjetno zadostovalo le za knjige ...

Vsi pridobijo, četudi z zvijačo

Študentje na izmenjavah pridobijo znanje tujega jezika, spoznajo druge kulture, opustijo nekatere stereotipne predstave o državah, se udeležujejo drugačnih predavanj, kot bi se jih doma, imajo priložnost sodelovati pri drugačnem slogu poučevanja in nenazadnje se jim lahko odprejo zanje pomembna vrata,  pravijo koordinatorke iz treh evropskih univerz.

Svoj pečat pa na obiskanih univerzah pustijo tudi študenti. Danieli Costa Ramos z lizbonske univerze se zdi, da je osebje zaradi tujih študentov bolj motivirano pri izpopolnjevanju svojih jezikovnih sposobnosti. Prisotnost tujih študentov vliva tudi na učni program, saj so v Talinu na oddelku za ruščino namesto dveh jezikovnih tečajev vnesli še tretjega, dodali pa so še čisto nov predmet o ruski kulturi v Estoniji.

V letošnjem letu so štirje študentje samo na oddelku za slovanske jezike na Univerzi v Talinu podaljšali svoj obisk. Kako močna je želja po ponovitvi Erasmus izkušnje pa najbolj nazorno pokaže uspešno prizadevanje španskega študenta, ki mu je nekako uspelo prekršiti pravilo enkratne možnosti izmenjave in študentom v Talinu družbo dela že drugič … 

Erasmus pa ni priljubljen le med študenti in profesorji, temveč je bil vir navdiha tudi CĂŠdericu Klapischu, ki je mednarodne izmenjave študentov Erasmus leta 2002 upodobil na platnu v filmu ÂťŠpanski hotelÂŤ. Filmu je sledilo nadaljevanje z naslovom ÂťRuske lutkeÂŤ, ki je premiero doživel junija letos. 

Si po vsem tem, kar ste izvedeli,  tudi vi za obdobje od 3 do 12 mesecev želite postati del malce drugačnega študentskega sveta in pomagati doseči cilj treh milijonov v programu sodelujočih posameznikov do leta 2012? Na svoji domači fakulteti se pozanimajte, kakšne so možnosti in prijavni roki, da to priložnost izkoristite.

Program Erasmus je leta 2004 prejel nagrado princa Asturije (španska različica Nobelove nagrade) za mednarodno sodelovanje. Žirija je Erasmus označila za Âťenega najpomembnejših projektov mednarodnega sodelovanja v zgodovini človeštvaÂŤ.V šolskem letu 2005/2006 je v programu izmenjave sodelovalo 879 slovenskih študentov, gostili pa smo 589 tujih.