EUekspres

Podobne misli bi lahko zapisalo še 4000 mladih (po podatkih iz leta 2005), ki so s pomočjo Evropske prostovoljne službe (EVS) izven svoje matične države pomagali pri vsebinsko zelo različnih projektih in so, kot jih meni večina, doživeli izkušnjo, ki je tako ali drugače spremenila njihov pogled na življenje in svet. Poleg neformalnega pridobivanja znanja (najbolj izstopa učenje tujega jezika), pridobivanja delovnih izkušenj, ustvarjalnega izražanja, spodbujanja politične participacije in spoznavanja tujega okolja prostovoljno delo pomembno vpliva tudi na sprejemanje drugačnosti ter večjo strpnost do drugih ljudi.

Koncept prostovoljstva je v zadnjih letih vse bolj prisoten tudi med mladimi v Sloveniji. Tako so se v okviru EVS v projekte na področju okoljevarstva, kulture, izobraževanja različnih starostnih skupin, socialnega dela in športa leta 2000 vključili zgolj štirje prostovoljci, lani pa jih je pod okriljem Zavoda MOVIT NA MLADINA, nacionalne agencije programa MLADI V AKCIJI, na prostovoljno delo v druge države odšlo že 35. Slovenske organizacije, predvsem neprofitne, in tiste, ki izvajajo dejavnost na področju mladinske kulture in izobraževanja, so v istem obdobju gostile 54 mladih iz tujine. Ti so med drugim organizirali prostočasne izobraževalne dejavnosti za otroke v azilnem domu in romskih vaseh, pomagali pri organizaciji mednarodne skavtske konference, živeli skupaj z ljudmi s posebnimi potrebami, pripravljali različne kulturne projekte, sodelovali pri snemanju dokumentarnih filmov in poučevali tuje jezike.

Vse to dokazuje, da pri prostovoljnem delu ne gre za počitnice brez odgovornosti ali v najboljšem primeru za opravljanje priložnostnega dela, pač pa za pomemben projekt, ki krepi družbeno povezanost med Evropejci in spodbuja aktivno državljanstvo. Pomoč drugim ljudem ali delo v korist skupnosti oziroma skupine ljudi in nenazadnje izvajanje dejavnosti, ki so mladim v veselje ali so celo podaljšek tistega, s čimer se sicer doma ukvarjajo v prostem času, prinašajo večje zadovoljstvo kot nekoliko bogatejši transakcijski račun ob koncu meseca.

Izvajanje programa prostovoljstva temelji na natančno določenih pravilih, ki jih morajo upoštevati vsi partnerji, ki so v dejavnost vključeni. Ti so najmanj trije – organizacija, ki prostovoljca napoti v tujino, gostiteljska organizacija in prostovoljec. Upoštevati morajo, da je vsaj ena izmed organizacij iz države članice EU, da so dejavnosti v tujini omejene na največ 12 mesecev, da sodelujejo mladi med 18. in 30. letom starosti, da prostovoljca usmerjata vsaj dva mentorja, eden v domovini, drugi v gostiteljski organizaciji, nenazadnje pa morajo vsi udeleženci poskrbeti za kakovostno izvedene dejavnosti, saj so te po končanem projektu ovrednotene. Prav slednje je izrednega pomena za prostovoljca, saj mora po končanem projektu skupaj z mentorjem pripraviti tako imenovano YOUTHPASS poročilo o dosežkih. Na ta način poskuša Evropska komisija zagotoviti, da bodo učne izkušnje in obdobje neformalnega učenja v okviru programa Mladi v akciji, katerega del je tudi EVS, primerljive s formalno pridobljenim znanjem.

Kljub zelo konkretnim projektom, ki spodbujajo osebnostno rast prostovoljcev, pa ima marsikateri potencialni kandidat pomisleke glede finančne varnosti. Delo prostovoljca je brezplačno, zato so mladi, ki so na eni izmed spletnih strani odgovarjali na anketna vprašanja o prostovoljnem delu, izrazili zaskrbljenost, da si takšne oblike dela in izobraževanja preprosto ne morejo privoščiti. Njihova skrb je delno seveda utemeljena, vendar pa je treba vedeti, da prostovoljci EVS dobijo povrnjene vse potne stroške, povezane s projektom, stroške izdaje vizuma, če je ta potreben, stroške nastanitve in prehrane, upravičeni pa so tudi do Âťdodatka na prostovoljcaÂŤ, kot vodnik po programu Mladi v akciji imenuje žepnino. Ta je od države do države različna. Prostovoljec na delu v Italiji bo deležen mesečne podpore v višini 115 evrov, medtem ko tujci v Sloveniji dobijo 85 evrov.

In še misel za konec? V biltenu na spletni strani www.prostovoljstvo.org oseba po imenu Super prostovoljec opozarja na napake v sodobni miselnosti človeka, ki posmehljivo meni, da ni vse v denarju, da je nekaj je tudi v nepremičninah. Pravzaprav je pomislek v prenesenem pomenu lep opis prostovoljnega dela, saj je znanje, ki ga prostovoljec pridobi med projektom, nepremičnina, ki mu je nihče ne more vzeti.

Še nekaj koristnih napotkov …
Za sprejetje odločitve, ali postati prostovoljec, je najprimernejša odskočna deska obisk spletne strani www.evs.si, pogovori z nekdanjimi prostovoljci in stiki z organizacijami, ki gostijo ali pošiljajo prostovoljce v tujino, pa so lahko v dodatno pomoč pri aktivnem iskanju projekta. Prihodnji prostovoljec mora namreč v bazi podatkov o organizacijah, ki so vključene v EVS, najprej poiskati primeren projekt. To lahko stori sam ali s pomočjo pošiljateljske organizacije, kot je na primer Mladinski svet Slovenije. Po odločitvi kje in kaj bi rad delal, sledi pisanje motivacijskega pisma in kratkega življenjepisa, s katerima se prostovoljec predstavi gostiteljski organizaciji. Dobro napisana predstavitev in življenjepis sta sicer pomembna dejavnika pri izbiri prostovoljca, vendar pa organizacije gostiteljice sledijo tudi drugim merilom, predvsem dajejo prednost mladim z manj možnostmi.
Ko gostiteljska organizacija opravi izbor in o njem obvesti pošiljateljsko organizacijo in prostovoljca, se začne pisanje prijave. Pri pisanju prostovoljec sicer sodeluje, vendar večji delež obsežnega dokumenta izpolnita obe organizaciji. Prijave se oddajajo nacionalni agenciji, v Sloveniji je to Zavod MOVIT NA MLADINA, pri tem pa je treba upoštevati roke, ki so razpisani na njihovih spletnih straneh. Naslednji rok za oddajo prijav je 1. november 2007 in sicer za projekte, ki se bodo začeli med 1. februarjem in 30. junijem 2008. Od oddaje prijave pa do odhoda v tujino bo moral prostovoljec počakati vsaj še tri mesece. Sicer pa ta čas hitro mine, saj se mora prostovoljec udeležiti še obveznega usposabljanja pred odhodom, nekateri pa lahko izkoristijo tudi možnost predhodnega usklajevalnega obiska organizacije gostiteljice.

Samo še slovensko bi si želela znati …

Ko sem izvedela za EVS, me je najprej pritegnila možnost, da nekaj časa preživim v tujini. Zdaj sem v Sloveniji že dva meseca, kot prostovoljka delam v kranjskem Škrlovcu - dnevnem centru za mlade in družine, in lahko rečem, da je izkušnja, ki jo ponuja EVS, popolnoma drugačna od izkušnje pri izmenjavah v okviru ostalih programov. Povezanost z lokalnim prebivalstvom je izredno močna, bolj intenzivno je tudi doživljanje kulture. Vesela sem, da sem lahko Slovencem predstavila tudi svojo kulturo in mislim, da mi je uspelo razbiti nekaj stereotipov, ki so jih imeli o Turčiji. Poleg tega sem se naučila samostojnega življenja v novem okolju in z ljudmi z drugačnim kulturnim ozadjem.
Edino težavo mi je povzročalo neznanje slovenskega jezika. Ne verjamem, da bi se ga naučila zlahka, vem pa, da bi bila komunikacija z mladimi, s katerimi delam, tako veliko bolj preprosta. Sicer pa sem spoznala precej novih prijateljev, ki jih ne bom nikoli pozabila, spoznala sem lepote Slovenije in verjamem, da sem z EVS izmenjavo pridobila veliko novega znanja. Vsem mladim zato svetujem, da doživijo to neponovljivo izkušnjo.

Esin Oçan