EUekspres

Kaj pravite na ustvarjanje priložnosti,  zagotavljanje dostopnosti in izkazovanje solidarnosti? Ali morda najprej pomislite, da ste za tovrstne izzive že prestari ali pa da naj se s tem raje ukvarjajo drugi? 

Gotovo je tudi za vas pomembno, da imate primeren dostop do prevoznih sredstev in zdravstvenih storitev. Prav tako je pomembno, da boste zmogli skrbeti za svoje ostarele sorodnike ali partnerja, ko bodo oslabeli, za to pa boste potrebovali ustrezno pokojnino in možnosti za oskrbo, ki si jo boste lahko privoščili. Nekateri od vas bi radi opravljali prostovoljno delo, se naučili dela z računalnikom ali drugih novih spretnosti. Drugi bi radi potovali ali se morda preselili k svojcem v tujino. Zato bomo na naslednjih straneh pisali o temah, ki so povezane z aktivnim staranjem ter daljšim in bolj zdravim življenjem. Predstavili bomo tudi t.i. prenovljeno socialno agendo in pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Poleg tega smo poiskali tako posebne kot tudi vsakdanje zgodbe upokojenih Evropejcev, preverili, kaj zanimivega se za starejše dogaja po različnih slovenskih krajih, spoznali zanimive projekte, v katere se lahko vključite tudi vi…
Ne pozabite: v prihodnost bi morali gledati z zaupanjem, in sicer ne glede na starost!

Čemu spremembe in kakšne bodo?

Do leta 2025 bo skoraj tretjina evropskega prebivalstva stara 60 let ali več, število ljudi, starih 80 let in več,  pa se bo povečalo. To dejstvo bo zelo pomembno vplivalo na evropsko družbo. Vedno manjši delež delovno aktivnega prebivalstva bo moral poskrbeti za naraščajoče število upokojencev. Trg dela bo zapuščalo več ljudi, kot jih bo vanj vstopalo, zato se bodo države soočale s težavami pri zapolnjevanju delovnih mest. Položaj še poslabšuje zmanjševanje števila rojstev. Kaj to pomeni? Da je treba spodbujati zdrav način življenja in aktivnega sodelovanja med starostniki, hkrati pa se prilagoditi novim razmeram. To pa zahteva spreminjanje sistemov socialnega ter zdravstvenega varstva, odpiranje novih in bolj kakovostnih delovnih mest, vseživljenjsko izobraževanje, ukrepanje proti revščini ter spodbujanje izobraževanja otrok in mladine. Predlogi zakonov in pobud, ki bodo vodili do omenjenih sprememb, so zapisani v socialni agendi za spodbudo in pomoč ljudem v Evropi 21. stoletja.

Zdravje je še vedno naše največje bogastvo

Pomemben del socialne agende se nanaša na področje zdravja, saj je vanjo vključen predlog direktive o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Ko bo sprejeta, bodo imeli pacienti pravico poiskati zdravstveno storitev v tujini in bodo upravičeni do povračila stroškov v znesku, ki bi ga za enako storitev plačali doma. Zdravstveni sistemi so sicer v pristojnosti držav članic, vendar pa je v preteklih letih Evropsko sodišče odločilo, da je svoboda gibanja bolnikov znotraj EU za boljše in hitrejše zdravljenje pravica vseh nas. Toda kljub več jasnim sodbam Sodišča Evropskih skupnosti, ki potrjujejo, da imajo posamezni pacienti pravico do zdravstvenega varstva v drugih državah članicah in do povračila stroškov zanj, še vedno ni jasno določeno, kako bi uredili uveljavitev te pravice. Zato je, kot pravi evropska komisarka za zdravje Androulla Vassiliou, cilj tega predloga pojasniti, kako lahko pacienti uveljavljajo svoje pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva, hkrati pa zagotoviti pravno varnost za države članice in izvajalce zdravstvenega varstva. Predlog določa, da bosta kakovost in varnost zagotovljena po vsej Uniji, ter spodbuja sodelovanje med zdravstvenimi sistemi, ki bi omogočili boljši dostop do specializirane oskrbe. Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu naj bi torej bolnikom olajšala dostop do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah Unije, stroške zdravljenja v tujini pa bi dobili povrnjene v domači državi.
                 

ÂťNekoč sem srečal osemdesetletnega človeka. Rekel je, da bi se rad naučil uporabljati računalnik, ampak da se mu to ne izplača, ker ne bo več dolgo živel. Odgovoril sem, da se mu izplača, četudi bi uporabljal računalnik samo en dan, saj bo drugače zamudil tudi ta edini dan.ÂŤ
Vid Pečjak,  psiholog in pisatelj

Naj bo staranje zdravo, varno in a(tra)ktivno!

Mnogi ljudje, pa ne samo starejši, se mnogokrat kar odločijo, da so prestari za spoznavanje dela z računalnikom, plesni tečaj, učenje kakšnega jezika, potovanja in izlete, skratka za vse novo in tisto, česar še nikoli niso počeli. Mogoče niste najbolj zdravi, ampak najhujša bolezen je osamljenost. Mogoče ne živite v velikem mestu, kar pa sploh ne pomeni, da se v vašem kraju nič ne dogaja. Pojdite v knjižnico – tam lahko prebirate tudi časopise in revije ter spoznate druge bralce, lahko se udeležite kakšne prireditve ali se ob strokovni pomoči naučite uporabljati računalnik. Brezplačne tečaje za svoje starejše občane ponujajo tudi številne občine, Ljudske univerze itd. (na primer v Novem mestu, na Jesenicah, v Kočevju), kjer v majhnih skupinah in s pomočjo prijaznih svetovalcev že v kratkem času lahko osvojite svetovni splet. Potem boste lahko veliko novega izvedeli tudi na spletni strani www.seniorji.info, ki je namenjena prav starejšim. Na njej najdete številne nasvete – od zdravstvenih in gospodinjskih, pa do takšnih, ki vam pomagajo varčevati z energijo in izračunati pokojnino.  Na spletišču dobite informacije o druženjih upokojencev, dejavnostih po vsej Sloveniji, možnostih rekreacije za starejše, ugodnejših nakupih in izletih, seznam zdravilišč itn. Poleg tega starejši na portalu objavljajo tudi svoje pesmi in predstavljajo svoje konjičke.

Imate raje družbo mladih?

Računalniški kotiček razveseljuje tudi stanovalce Doma starejših občanov Fužine
Računalništvo je v zadnjih letih v mnogih domovih za starejše občane postala popolnoma nova dejavnost za številne gospe in gospode. Junaško so se z novo tehnologijo spoprijeli tudi na ljubljanskih Fužinah. V duhu tega, da je vse, kar pri teh letih počnemo in zmoremo, koristno za naše zdravje in počutje ter nam je v veselje in zadovoljstvo, kot je povedal eden od tamkajšnjih stanovalcev, je zanimanje precejšnje. Nekateri si na tak način krajšajo čas, ki je Âťvčasih dolg kot večnostÂŤ, drugi pišejo spomine, tretji so se naučili uporabljati e-pošto. Računalniški kotički so tudi v nekaterih drugih domovih, na primer v Domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru.

Potem bi bilo morda za vas zanimivo Druženje ob računalniku, ki povezuje dijake in študente na eni ter starejše na drugi strani. Oboji najprej opravijo kratek tečaj, na katerem mladi pobližje spoznajo značilnosti tretjega življenjskega obdobja in se naučijo tehnik posredovanja računalniškega znanja. Prav tako se starejši učijo dobrega pogovora in vživljanja v današnje mladostnike, ki želijo del prostega časa nameniti precej starejšim od sebe in z njimi deliti svoje računalniško znanje. Po opravljenem tečaju se starejši človek skupaj s svojim mladim družabnikom enkrat tedensko po eno uro uči računalništva. Družabniški pari se večinoma dobivajo v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka ali Gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Ste že slišali za projekt Sadeži družbe? To je projekt ustvarjanja in krepitve vezi med mladimi in starejšimi, ki skupaj krepijo strpnost, solidarnost in medsebojno razumevanje. Vključijo se lahko starejši, ki živijo doma, in društva upokojencev ter druge prostovoljske organizacije, ki vključujejo starejše, sodelujejo pa z osnovnimi in srednjimi šolami, mladinskimi in študentskimi organizacijami…  Več izveste na www.prostovoljstvo.org.

Na področju prostovoljnega dela so aktivni tudi na osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj. Sodelujejo z Domom upokojencev Ptuj, z Zavodom dr. Marijana Borštnerja Dornava in Območnim združenjem Rdečega križa Ptuj.

Poznate dnevne centre aktivnosti za starejše?
Tak center je tudi v Laškem. Imenuje se Hiša generacij in je odprt vsak delovnik med 8. in 16. uro. Številne aktivnosti vodijo prostovoljke in prostovoljci, zato so brezplačne. V Hiši generacij se odvijajo plesni, jezikovni in drugi tečaji, zeliščarski in literarni krožek, klekljanje,
ustvarjalne delavnice (izdelovanje voščilnic, uporabnih in okrasnih predmetov, rož iz krep papirja ter najlon nogavic, vezenje, kvačkanje, oblikovanje z glino…). Iz Hiše se sliši zborovsko in ljudsko petje, organizirana pa je tudi telovadba za starejše in tiste z osteoporozo. Starejši se lahko vključijo tudi v skupino za samopomoč ali pa se s svojimi prijatelji odpravijo na izlete v bližnjo okolico. V skupnem dnevnem prostoru so na voljo dnevni časopisi in računalniki, pa tudi karte, šah in druge namizne igre.

Šola že osmo leto sodeluje v projektu medgeneracijsko povezovanje med Domom upokojencev Ptuj in učenci. Namen tega izvenšolskega udejstvovanja je zapolnjevanje vrzeli, ki nastajajo v družinah, kjer običajno vse tri generacije ne živijo več skupaj. Mladi vnašajo v Dom upokojencev Ptuj veliko mladostne razigranosti, sproščenosti in veselja, starejši pa veliko pripovedujejo o svojem življenju in tako prispevajo izkušnje, ki jih mladi lahko kasneje uporabijo v svojem življenju. Šola vsako jesen, na začetku šolskega leta, dobi vabilo iz Doma upokojencev Ptuj za opravljanje prostovoljnega dela. Učenci se prostovoljno prijavijo in so povabljeni v Dom upokojencev Ptuj na uvodno predavanje za vključitev med prostovoljce. Srečajo se tudi s svojimi Âťbabicami ali dedkiÂŤ, ki jih bodo obiskovali v domu.

Starejši za višjo kakovost življenja doma

Veste, kje in kako lahko starejši poiščejo pomoč, ki jo potrebujejo v vsakdanjem življenju?  Po vsej Sloveniji poteka projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, v katerega so vključena društva upokojencev, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenska filantropija. V vašem društvu upokojencev se pozanimajte, ali je vključen tudi vaš kraj, in povprašajte po dodatnih informacijah. V Kojskem, naselju v občini Brda, na primer deluje 17 prostovoljk. Obiskale so že vse starejše od 69 let, anketirale 304 starejše, nudile več kot tristo oblik pomoči na domu in opravile že približno 1500 obiskov. Vsako leto organizirajo srečanje starejših, pred božičem obiščejo in obdarijo tiste, ki imajo več kot 79 let, ter pošiljajo voščilnice ob okroglih obletnicah. Pri svojem delu opažajo, da svojci ali sorodniki sami ustrezno skrbijo za starejše, ki potrebujejo pomoč, prostovoljke pa jim pomagajo, če jih potrebujejo.

Ste varni?

Bolj varno se lahko počutite tudi z mobilnim telefonom. Obstajajo tudi takšni, ki so prilagojeni starejšim: imajo tri velike tipke, samo osnovne funkcije in velike črke na ekranu.

Delež starejšega prebivalstva se povečuje, starejši pa so kot bolj ranljiva skupina tudi vse pogostejša tarča napadov in nasilja. Nasilje se sicer velikokrat dogaja na ulici, največ pa se ga zgodi doma, za štirimi stenami. Najbolj očitne so telesne poškodbe, najhujše pa so psihične, kajti te človeka razvrednotijo, okrnjeno je zaupanje vase in v druge ljudi, okrepi se strah pred zunanjim svetom. Zato je toliko bolj pomembno preventivno delo. V ta namen na Inštitutu Antona Trstenjaka od leta 2006 izvajajo tridnevno delavnico ÂťSem varnaÂŤ. Delavnica je bila zasnovana kot del evropskega projekta Daphne, v okviru katerega so raziskali nasilje nad starejšimi  ženskami in jih tudi usposobili za obrambo pred nasilneži na javnih krajih. Tečaj so pozneje razvili in ga prilagodili razmeram v Sloveniji in dejanskim potrebam starejših žensk. Delavnica ÂťSem varnaÂŤ je namenjena ženskam, starejšim od petdeset let, ki bi rade pridobile dodatne veščine za večjo varnost doma in na ulici. Da se bodo lažje izognile ali ubranile napadalcu, ki je lahko tujec iz ulice ali pa kdo drug, na primer opit mož doma, bodo tečajnice pridobile veščine za dober pogovor, samoobrambne tehnike, ki so prilagojene fizičnim zmožnostim starejših, in praktična znanja za večjo varnost. Eden izmed praktičnih nasvetov se denimo glasi: Nikoli se ne borite z napadalcem za torbico, dobro pa je, da med napadom kričite, kolikor le lahko. Če se boste borile za torbico, boste bitko izgubile, ker je napadalec močnejši od vas, padle boste ter si zlomile roko ali kolk. Vaše zdravje je dragocenejše od vsebine torbice!

Sadeži družbe na osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak
V skupino prostovoljk je redno vključenih več učenk, ob obiskovanju starejših pa jim na pomoč z veseljem priskočijo tudi drugi učenci. Prostovoljci so v prednovoletnem času obiskali starejše krajane in krajanke iz Knežaka, Bača in Koritnic ter jih obdarovali z ročno izdelanimi voščilnicami in simboličnimi darilci, s trobenticami pa so krajankam voščili za njihov praznik, dan žena. Prostovoljke občasno obiskujejo nekaj starejših krajanov, se z njimi pogovarjajo in jim priskočijo na pomoč pri manjših opravilih (kidanje snega, prinašanje drv ipd.). Na šoli pripravijo več popoldanskih prireditev (Praznični sejem, Staršem s hvaležnostjo, Prireditev ob kulturnem prazniku ipd.), na katere vedno povabijo tudi starejše krajane.

Kaj je socialna agenda?

To je načrt za evropsko socialno politiko, ki upošteva gospodarske in družbene spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času.
Zakaj potrebujemo tak načrt? Ker se morajo tako države kot njeni prebivalci uspešno odzivati na hitre spremembe, ki jih prinašajo globalizacija, tehnološki napredek, porast nekaterih bolezni in staranje prebivalstva, pa na tudi dogodke, kot so podražitve hrane in nafte ter trenutna finančna in gospodarska kriza.
Kako bo prenovljena socialna agenda pomagala? Tako, da bo povezala Evropsko unijo, države članice, združenja delavcev in delodajalcev. S sodelovanjem bodo lahko skupaj prispevali k prilagajanju življenja ljudi na spremembe.
Kateri konkretni predlogi so zapisani v agendi? Agenda vsebuje 19 pobud, med katerimi so tudi določitev pogojev za delo na daljavo, predlog direktive o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in raziskave o uporabi informacijskih ter komunikacijskih
tehnologij za izboljšanje kakovosti življenja starejših ljudi.
Na kakšen način bo socialna agenda dosegala zastavljene cilje?

• Z novo zakonodajo EU (na primer urejanje pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu).
• S socialnim dialogom (spodbujanje predstavnikov delavcev/sindikatov in delodajalcev, da v celoti izkoristijo možnosti evropskega socialnega dialoga, torej dogovarjanja o plačah, socialnem zavarovanju, varnosti zaposlenih itd.).
• S sodelovanjem med državami članicami (predvsem tesnejše sodelovanje na področju
• socialne zaščite in vključevanja).
• S financiranjem iz EU (črpanje iz strukturnih skladov EU, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter programa za zaposlovanje in socialno solidarnost PROGRESS).
• S partnerstvom, dialogom in komunikacijo (vključevanje nevladnih organizacij, regionalnih in lokalnih organov ter drugih zainteresiranih strani in posvetovanje z njimi).
• Z zagotavljanjem, da vse politike EU spodbujajo priložnosti, dostopnost in solidarnost.

Socialna in zdravstvena slika Evrope sta se spremenili

Zdravstvena slika Evrope se spreminja. Nekatere bolezni se močno širijo, prav tako se povečujejo stroški delovanja zdravstvenih sistemov. Med državami in tudi znotraj njih pa se državljani soočajo z velikimi razlikami v kakovosti zdravstvenih storitev. Možnosti za preživetje pri raku se med državami razlikujejo celo za nekaj deset odstotnih točk. Pozdravljam ambicije Evropske komisije, da v okviru prenovljene socialne agende zelo pozorno obravnava vprašanja zdravja, hkrati pa obžalujem, da je šele odločitev Evropskega sodišča sprožila povečano pozornost do pravic državljanov v zvezi z zdravjem. Govorim kot človek, ki je sam preživel raka in ki pozna primere, ko so nekje pacientom rekli: ÂťNe moremo vam več pomagati,ÂŤ drugje pa so taisti pacienti našli učinkovito pomoč.
Pravica do gibanja pomeni možnost izbire. Možnost izbire vodi do več konkurence, to pa do večje kakovosti, mogoče tudi do nižjih stroškov. Prepričan sem, da bo direktiva o mobilnosti pacientov poživila Evropo in bo imela številne pozitivne posledice. Naš skupni cilj je zdravje za vse. Direktiva o čezmejnih zdravstvenih storitvah pomeni nedvomno večjo bližino državljanom, ki jih ne zanimajo toliko debate o pristojnostih, ampak čim krajša pot do zdravja. Seveda pot z jasnimi prometnimi znaki. Najbolj uspešna je tista evropska politika, ki jo državljani čutijo v žepih, kot se je to zgodilo z direktivo o gostovanju na področju telekomunikacij. Pri direktivi o čezmejnih zdravstvenih storitvah državljani vsaj na začetku tega ne bodo čutili v žepih neposredno, bodo pa imeli za isti denar več možnosti izbire. Tudi ta občutek ni slab, zlasti ko gre za zdravje. 
Alojz Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu

Stoletje starih ljudi

Danes je v Sloveniji upokojena več kot četrtina prebivalcev. V prihodnjih desetletjih se bo podvojil delež prebivalcev, ki so starejši od 60 let. Dolgoživost ljudi je velika pridobitev, ki govori o naši blaginji. V drugih delih sveta je veliko več mladih ljudi, vendar živijo v revščini, starejši pa brez pokojnin. Demografski podatki o staranju prebivalstva nam upravičeno dvignejo srčni utrip ob zahtevnih nalogah, kot sta zagotovitev kakovostnega staranja v prihodnjih desetletjih in obetavne prihodnosti maloštevilni mladi generaciji.
EU na ti nalogi odgovarja z vzgojo za novo solidarnost med generacijami. Pot do medgeneracijske solidarnosti vodi prek informiranja o možnostih kakovostnega staranja ob upoštevanju potreb tako starejših kot mlajših.
Dvajseto stoletje je bilo stoletje otroka, enaindvajseto pa bo za Slovenijo in vso Evropo stoletje starih ljudi. Tako kot smo bili v preteklosti dobro informirani o razvoju otroka, se moramo zdaj seznaniti tudi z možnostmi v tretjem življenjskem obdobju in uspešno komunikacijo med starejšimi ter mlajšimi, s pravicami starejših in se poučiti o nenadomestljivi vlogi medgeneracijske solidarnosti za preživetje vseh v družbi. Živimo namreč enovit življenjski ciklus od začetka do konca življenja.
Prof. dr. Jože Ramovš,
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Andrew živi na Škotskem in rad spoznava nove ljudi

Andrew McKendrick ima 66 let, je samski in brez otrok. Zaradi slabega zdravja se je kot kuhinjski pomočnik zgodaj upokojil. ÂťVčasih se počutim bolje, včasih slabše,ÂŤ pravi. Andrew je aktiven v skupinah starejših, ki se družijo pri hoji in telovadbi. ÂťTako si lajšam bolečine v hrbtu. Poleg tega rad spoznavam nove ljudi in se odkrito pogovarjam o zdravstvenih težavah,ÂŤ pojasni. ÂťMislim, da je zelo pomembno, da se, ko ostariš, družiš in spoznavaš nove ljudi.ÂŤ
Andrew ima tudi svoje nasvete za zdravo staranje:

• sprehodi;
• ohranitev zanimanja za dogajanje v okolici;
• biti aktiven;
• sestavljanje sestavljank;
• pomoč pri kuhi;
• delati, kar vas veseli, in to vsak dan.

Morate se gibati, pravi John

John Langton je star 70 let, ima tri otroke in štiri vnuke. Upokojil se je pri 60 letih (delal je kot predavatelj na kolidžu Stevenson v Edinburghu) in imel nekaj zdravstvenih težav (zamenjava kolka, težave s kožo in očmi), a se zdaj dobro počuti in je aktiven. ÂťV mladosti sem igral nogomet – vedno sem bil aktiven,ÂŤ pravi. ÂťMorate se rekreirati. Zdaj dvakrat na teden plavam.ÂŤ
Nekaj Johnovih nasvetov za zdravo življenje:

• manj uživanja mesa in več zelenjave;
• prehranjevanje brez dodatka soli;
• ohranitev zanimanja za ljudi in dogajanje okoli sebe.

John meni, da družba lahko pripomore k zdravemu staranju tako, da poskrbi za druženje starejših, npr. v skupinah starejših moških. Njegovi nasveti za zdravo staranje vključujejo dušo in telo:

• bodite aktivni;
• ohranite zanimanje za ljudi okoli sebe;
• prisluhnite ostalim;
• veliko hodite, a ne pozabite na svobodo in ugodnosti avtobusne vozovnice;
• plavajate;
• po možnosti si omislite nov konjiček!

Ludek s Češke rad fotografira in še vedno kadi

75-letni Ludek Drmola živi v majhnem mestu, nedaleč stran od svojih treh hčera, šestih vnukov in enega pravnuka. Občasno se obiskujejo in Ludek si je kupil mobilni telefon, da lahko po potrebi pokliče pomoč. Njegovo življenje se je leta 1968 s sovjetsko okupacijo dramatično spremenilo. Izgubil je delo oblikovalca v industriji stekla in bil premeščen na
delovno mesto nekvalificiranega delavca. ÂťNisem izgubil le denarja, ampak tudi kreativno delo in ugled,ÂŤ pravi. Upokojil se je, ko je njegova partnerica zbolela. Zanjo je skrbel tri leta do njene smrti leta 1992. ÂťZdaj živim sam, kuham in čistim stanovanje. Vse delam sam, to se mi zdi normalno in v tem uživam. Imam veliko časa za svoj konjiček – fotografijo. Kupil sem si nov digitalni fotoaparat in tiskalnik. Nekaj časa je trajalo, da sem se naučil ravnati z njima,
a zdaj toliko bolj uživam, ko ju uporabljam.ÂŤ Ludek kadi že vse življenje. ÂťVčasih sem veliko kadil, zdaj pa ne pokadim več kot 10 cigaret na dan. Pri precej nizki starosti – bil sem star nekaj čez 50 let –  sem preživel tri srčne napade. Mislim, da živim zdravo, saj pripravljam enostavne jedi, ki ne vsebujejo veliko mesa. Sadja sicer ne jem, rad pa imam zelenjavo. Ne bi se rad zredil, zato vsak dan malo telovadim.ÂŤ Čeprav je višina njegove pokojnine podpovprečna, vzdržuje avto in lahko celo kaj malega prihrani. Dejavnosti za starejše ga ne zanimajo.
ÂťPoskušam biti aktiven tako fizično kot psihično,ÂŤ pravi. ÂťNočem se poleniti in se ne pomilujem. Ne bojim se novih stvari in imam čas zanje. Veselim se novih izzivov.ÂŤ

Rosa iz Portugalske meni, da družba lahko naredi več za zdravo staranje

Rosa da GlĂłria Ribeiro je začela delati pri dvajsetih. Še zdaj, ko je stara 62 let, dela pri istem delodajalcu. Njeno delo je pisanje pisem in odgovarjanje na telefonske klice, rutinsko pisarniško delo torej, ki ni povsem po njenem okusu. ÂťPonavljajoče je in malce dolgočasno. Raje bi delala nekje na prostem, na podeželju,ÂŤ pravi. Rosa je ločena in ima 23-letno hčer. Ima se za zdravo, brez kakršnihkoli bolezni ali zdravstvenih težav.
ÂťMislim, da so najpomembnejši dejavnik za moje dobro zdravje moji geni. Moja mama je stara 87 let in je še vedno zelo zdrava.ÂŤ Rosa meni, da je k njenemu dobremu zdravju pripomoglo tudi to, da je odraščala na podeželju, da ni nikoli kadila in da ne uživa alkohola. Poleg tega hodi na dolge sprehode, se zgodaj odpravlja spat,  poje veliko sadja in zelenjave ter popije veliko vode. ÂťZa zdravo življenje je pomembno tudi, da se ukvarjate z zanimivimi stvarmi in se družite,ÂŤ meni Rosa. ÂťObiskovanje kulturnih prireditev, kot so gledališke predstave in umetniške razstave, in branje knjig je za ohranjanje zdravja enako pomembno kot fizična aktivnost. Pomembno je tudi, da se družite z ljudmi in se zabavate.ÂŤ
Po njenem mnenju naj družba poskrbi za:

• dober javni prevoz;
• lahko dostopne zelene površine;
• mesta za druženje, kjer ne bilo treba zapravljati
• denarja;
• manj togo delovno zakonodajo s fleksibilnimi
• urniki;
• bolje plačane službe in boljšo finančno podporo
• za upokojence;
• možnosti za vseživljenjsko izobraževanje.

ÂťSlišala sem za Facebook in hotela sem izvedeti, kako ta stvar delujeÂŤ

Marsikdo med starejšimi bralci EUekspresa je ob vprašanju, ali bi želel uporabljati računalnik in se naučil brskati po spletu, verjetno zamahnili z roko, češ prestar ali prestara sem za to. Dokaz, da to nikakor ne drži, je najstarejša uporabnica Facebooka, socialnega omrežja, kjer se srečuješ s prijatelji, se pogovarjaš, objavljaš in izmenjuješ misli ter fotografije. Britanka Ivy Bean je stara 103 leta. ÂťSlišala sem za Facebook in hotela sem izvedeti, kako ta stvar deluje,ÂŤ je povedala leta 1905 rojena gospa Bean, ki pravi, da ima internet rajši od papirja in svinčnika.

Podobnega mnenja je tudi 87-letna Španka Maria Amelia LĂłpez, ki na internetu prebira novice in piše spletni dnevnik (blog). S predlogom jo je za 85. rojstni dan presenetil vnuk, Maria pa je izziv sprejela. Zase pravi, da je običajno ÂťdekleÂŤ, ki piše o običajnih stvareh – spominja se preteklosti, opisuje vsakodnevno življenje in komentira politično dogajanje. Maria, ki sicer piše v španskem jeziku, je v svojih prvih zapisih opisala doživljanje španske državljanske vojne, komentirala nesrečo tankerja Prestige ob obalah Galicije in doživela uspeh – 51.000 obiskov. Pravi, da na e-pošto ne odgovarja več redno, ker je dobiva preveč.