EUekspres

PDF različica oktober 2007

Naročite se na e-časopis EUekspres

Sporočite nam

zapri




Postanite “stažerci”

http://www.euekspres.si/images/uploads/stazerci.mp3

Postanite “stažerci”

Odlična priložnost za pridobivanje novih znanj, delo v mednarodnem okolju, dobra odskočna deska za nadaljnjo poklicno pot in nenazadnje pestro družabno življenje so ključni razlogi, da se vsako leto več mladih odloči za pripravništvo (stažiranje) v institucijah Evropske unije.

Samo Evropska komisija, ki je med stažerci, kot sami sebe imenujejo pripravniki, najbolj priljubljena institucija, na vsakega izmed razpisov v spomladanskem in jesenskem obdobju prejme približno 7000 prijav. Upanje, da bodo za nekaj mesecev postali del institucije, ki s svojim delom pomembno vpliva na življenje in delo Evropejcev, se vsakič uresniči le slabim desetim odstotkom srečnežev. Za najmanj tri in največ pet mesecev se večina izbranih pripravnikov preseli v Bruselj ali Luxembourg, nekaj jih dobi pripravništvo na Predstavništvih Evropske komisije v državah članicah EU, le dva pa čaka mesto v državi nečlanici.

Sicer pa Evropska komisija ni edina institucija, ki mladim državljanom Evropske unije – državljanstvo je namreč v večini institucij nujen pogoj za kandidaturo – omogoča stažiranje. Pod različnimi pogoji in v različnih obdobjih svoje razpise med drugim objavljata tudi Evropski parlament in Svet Evropske unije.

Od odločitve do uresničitve cilja

Izpolnjevanje in oddaja prijavnega obrazca sta prvi in verjetno najpomembnejši nalogi potencialnega pripravnika in ga čakata ne glede na to, ali si želi pripravništvo opravljati pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali v Svetu Evropske unije. Čeprav so prijavni obrazci standardizirani, se pri njihovem izpolnjevanju izplača potruditi, zatrjujejo vsi, ki so pripravništvo že opravili. Znanje jezikov je seveda prednost, poleg podatkov o izobrazbi in izkušnjah pa izbirno komisijo lahko prepričajo tudi prepričljivo napisani cilji, ki jih pripravnik želi med delom doseči, ter motivacija, ki ga je pripeljala do odločitve za stažiranje.

Pripravništvo ni omejeno zgolj na diplomante družboslovnih smeri, saj svoje mesto v evropskem kolesju lahko najdejo tudi drugi izobrazbeni profili. Komisija na svoji spletni strani še posebej poudarja, da išče tudi mlade diplomante s področja računalništva, fizike, agronomije in vesoljske tehnologije. Sicer pa so vse informacije o stažiranju pri Evropski komisiji ter povezave na spletne strani drugih institucij EU, ki takšno obliko izobraževanja omogočajo, dostopne na spletu.

Neponovljiva izkušnja

Tako meni Jana Klenovšek, ki se je pred kratkim vrnila iz Luxembourga, kjer je bila ÂťstažerkaÂŤ na generalnem direktoratu za prevajanje pri Evropski komisiji. Neponovljiva iz dveh razlogov, pojasni: zaradi novega, predvsem praktičnega znanja, ki ga je prinesla domov, in zato, ker je pet mesecev minilo hitro, prakse pa se načeloma ne da podaljšati. Nekaj pripravnikov na Komisiji sicer podaljša načrtovano bivanje v tujini, da pripravijo informativno gradivo in pričakajo novo generacijo pripravnikov.

Informativno gradivo je ob selitvi v tujino v veliko pomoč, kljub temu pa pazljivost vsaj pri izbiri stanovanja ali sobe ni odveč. Primeri, ko stanodajalec po plačilu predplačila ni več dosegljiv na telefonski številki, niso redki.

Življenje pripravnikov je razpeto med delom in druženjem – čaka jih naporno nabiranje izkušenj do poznih popoldanskih ur, ki jih prekinjajo dodatna izobraževanja in ogledi institucij Evropske unije in prijetna druženja ob večerih ter izleti med vikendi. Tisti, ki bodo opravljali pripravništvo pri Evropski komisiji v Luxembourgu, se lahko včlanijo v enega izmed osmih odborov, na primer v odbor za organizacijo zabav, namenjenih zbiranju denarja za končni izlet, se pridružijo skupini, ki ureja spletno stran http://www.luxsol.info ali pa sodelujejo v odboru, ki piše in ureja revijo za pripravnike, pojasnjuje Jana.

Bom finančno zmogel?

Evropske institucije ponujajo različne oblike pripravništva – to se načeloma deli na plačano in neplačano – ter druge možnosti, kot so na primer največ enomesečni študijski obiski v Evropskem parlamentu ali praksa za invalidne osebe v isti instituciji. Razumljivo je, da se mladi na začetku poklicne poti največkrat odločijo za plačano prakso. Znesek, ki ga institucije Unije mesečno nakazujejo na bančni račun, je v primerjavi z zneski, ki jih dobijo pripravniki v Sloveniji, precej navdušujoč – v povprečju gre za nekaj manj kot tisoč evrov – vendar se je treba zavedati, da so tudi stroški življenja v Belgiji ali Luksemburgu kar visoki. Kljub temu je Jana prepričana, da je denarja za osnovne življenjske potrebe dovolj. Institucije EU so pregovorno dober delodajalec in kot take se izkažejo tudi v očeh pripravnikov. Za topli obrok v menzi Evropske komisije v Luxembourgu je tako treba odšteti nekaj več kot tri evre, delodajalec pa pripravniku krije del zneska za zavarovanje in vse z delom povezane potne stroške ter dnevnice.
Največji strošek pripravnika, ki prepolovi višino mesečno prisluženega denarja, je stanovanje, za katerega bo moral odšteti okoli 500 evrov mesečno, drugi v vrsti največjih porabnikov proračuna pa je seveda družabno življenje. Za pol litra znanega piva Kriek je treba v eni izmed bruseljskih restavracij odšteti 6 evrov in pol, obstaja pa tudi možnost, da si kar prek spleta naročite slovensko pivo po ceni 0,75 evra za malo steklenico. Pomoč staršev ali prihranki se tako izkažejo za nadvse koristne in dobrodošle.
Tisti, ki se boste odločili nekaj mesecev preživeti v institucijah Evropske unije, zagotovo ne boste obžalovali svoje odločitve, če pa se slučajno zgodi, da vas prevzame domotožje, ga je moč hitro pregnati z obiskom Slovenske hiše v Bruslju. Postanite stažerci!

imageZa pripravništvo v institucijah EU sem izvedel ob koncu magistrskega študija konfliktnega menedžmenta v nizozemskem Utrechtu, prijavil pa sem se kar na vse EU institucije, ki so to možnost ponujale. V ožji izbor sem prišel pri dveh, izbrala pa me je Evropska komisija in tako sem petmesečni staž opravil na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.
Menim, da za uspeh v izbirnem postopku niso odločujoča le številna dokazila o znanju tujih jezikov in izvenštudijske dejavnosti kandidata, ampak imajo boljše možnosti predvsem tisti, ki so vsaj del svojega študija preživeli na univerzah v tujini ter znajo svoje prednosti tudi dobro predstaviti. Poleg tega se morajo kandidati zavedati, da se večina prijavljenih osredotoči na najbolj všečne generalne direktorate (npr. DG RELEX, direktorat za zunanje odnose), zato je tam možnost izbora najmanjša. Mimogrede, delo na DG RELEX ni nič bolj glamurozno kot kjerkoli drugje.
Pripravništvo se kasneje izkaže za izjemno koristno in prijetno popotnico v svet pravega poklicnega udejstvovanja. Še posebej zato, ker začetniku omogoči stik z novimi delovnimi področji (v mojem primeru so bili to stiki z javnostmi), boljši pregled nad aktualnim dogajanjem v mednarodnih procesih odločanja, za marsikoga pa je tudi zelo izstopajoč del življenjepisa. Meni, denimo, je bil staž v veliko pomoč pri procesu nadaljnjega iskanja dela, saj me je Evropska komisija izbrala za enega izmed petdesetih mladih Evropejcev (Junior Experts), ki dobijo enoletno pogodbo za delo na eni izmed Delegacij Evropske komisije po svetu. Tako trenutno na Delegaciji na Filipinih delam kot politični analitik, hkrati pa sem zadolžen tudi za vodenje projektov na področju človekovih pravic.
Skratka, če imate podobne ambicije, potem je pripravništvo na Predstavništvu Evropske komisije prava odskočna deska za pot med evropske zvezde (pa še starši bodo ponosni, če vas bodo videvali na televiziji ob sprejemih in ostalih dogodkih).

Matej Dornik

ODDAJ SVOJ KOMENTAR

potrdi