EUekspres

Sredstva iz skladov EU? Kje, kako, kdo in zakaj?

Tokratna naslovna tema je namenjena odgovorom na zgornja vprašanja in predstavitvi nekaterih zanimivih projektov, pa tudi najpogostejšim težavam in napakam, s katerimi se soočajo Âťlovci na evropska sredstvaÂŤ. Verjamemo, da se boste vsaj nekaterim tudi s pomočjo našega članka lahko izognili …

Pot se začne s prvim (evropskim) korakom …

1. Smisel projekta je rešiti nek problem (npr. brezposelnost invalidov, posodobitev tehnološke opreme …) ali pa izkoristiti priložnosti določenega okolja (visoka kakovost izdelkov domače in umetnostne obrti, naravne danosti …).

2. Ključna sestavina vsakega projekta je ideja. Ta navadno izhaja iz problema ali priložnosti nekega območja, skupine ljudi ali sektorja. Pri tem se je treba zavedati, da redko najdemo idealen razpis in da je idejo pogosto treba prilagajati zahtevam razpisa.

3. Ali lahko dobim(o) evropska sredstva in pod kakšnimi pogoji? Če ste podjetje, samostojni podjetnik, občina, nevladna organizacija, izobraževalna ustanova, zavod, društvo ipd., je odgovor da. Pogoji za sodelovanje so različni in so odvisni od tipov projektov, ki jih prijavljamo, zato vedno zelo natančno preberite razpis.

4. In kje iskati ter najti razpise? Vsi so zbrani na http://www.euskladi.si oz. njihovi podstrani ÂťrazpisiÂŤ. Posamezne razpise za projekte in državne pomoči, do katerih so upravičena podjetja, objavljajo različna ministrstva in druge službe (npr. Slovenski podjetniški sklad; http://www.podjetniskisklad.si). Za podjetja oz. delodajalce je druga pomembna stran tudi spletišče Zavoda RS za zaposlovanje (http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/JavniRazpisi.htm), kjer so zbrani razpisi, namenjeni delodajalcem, brezposelnim, zaposlenim, ki se želijo izobraževati ali usposabljati itd.

Kaj imajo skupnega štirisedežnica Vitranc, Stadion Ljudski vrt v Mariboru, Terme 3000, Multimedijski center Dolenjske, državni portal e-VEM, Vaja dela mojstra, projekt, v katerem se invalidi in osebe z motnjami v duševnem razvoju usposabljajo za delo z glino? Vsi so (bili) sofinancirani iz evropskih skladov – Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) ter Kohezijskega sklada (KS)

5. Večkrat natančno preberimo razpisno dokumentacijo. Katere pogoje mora izpolnjevati prijavitelj? Ali so cilji našega projekta skladni s cilji in z nameni razpisa? Kolikšna je višina sofinanciranja in kakšne so zahteve glede sofinanciranja projekta? Razmislimo, kako bomo zagotovili dodatna sredstva in ugotovimo, ali so potencialni partnerji pripravljeni zagotavljati lastni delež. Zelo natančno se poučimo tudi o upravičenih aktivnostih in stroških.

6. Preverimo, kakšno partnerstvo je potrebno za prijavo na razpis – nacionalno, mednarodno, velikost partnerstva (npr. vsaj trije partnerji ali partnerji iz vsaj treh držav).
Kakovostno partnerstvo je pri pridobivanju evropskih sredstev eno temeljnih načel in predpogoj za dobro oceno projekta. K sodelovanju povabite partnerje, s katerimi imate dobre projektne izkušnje.

7. Na razpis se prijavljamo zato, da bi lahko izpeljali projekt, in ne zato, da bi prišli do evropskega denarja. Sredstva EU so oblika dopolnilnega financiranja, kar pomeni, da EU ne financira projektov v njihovi celoti, ampak le delno. Ta navadno znaša od 25 do 80 odstotkov. Preostanek sredstev pomenijo lastna sredstva, ki jih je treba zagotoviti v obliki financiranja stroškov dela, materialnih stroškov, potnih stroškov, najemnine itd.

8. Aktivnosti odobrenega projekta mora prijavitelj vsaj na začetku izvajanja dejansko financirati sam (sredstva izvajalci projekta dobijo v različnih fazah, nikoli pa ne pred začetkom izvedbe). Na zalogi je torej treba imeti lastna sredstva za financiranje projekta in skrbno hraniti vso dokumentacijo – nadzor nad porabo sredstev je strog in natančen.

9. Pri pripravi projekta je treba upoštevati smernice in politike EU. Ocenjevalce prepričajo inovativni in dobro pripravljeni projekti, ki vključujejo tudi socialni, ekonomski ter okoljevarstveni vidik. V povprečju je na razpisih uspešnih od 10 do 30 odstotkov vseh prijav.

10. Enako pomembne kot vsebina so tudi Âťtehnične zadeveÂŤ: prijavo na razpis morate oddati pravočasno, paziti na pravilno označeno kuverto in dokumentacijo, priložiti predpisano število kopij dokumentacije itd.

Na kaj prijavitelji projektov niso dovolj pozorni?

Gabriel Mezang Nkodo iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) nam je sicer opisal težave, ki se pojavljajo pri projektih, ki kandidirajo za sredstva v okviru razvoja okoljske in prometne infrastrukture, značilne pa so tudi za druge projekte.

Administrativne pomanjkljivosti

• Nepopoln seznam upravičencev (treba je našteti vse udeležence pri izvajanju projekta).
• Neustrezna določitev koordinatorja (pomanjkanje ustreznih znanj in izkušenj pri vodenju projektov).
• Nepopolna dokumentacija (obvezne priloge, upravna dovoljenja, dokazila ipd., ki lahko pomembno vplivajo na postopek pregleda in potrditev projekta).

Vsebinske pomanjkljivosti

• Slaba opredelitev ciljev in kazalnikov projekta (čeprav je osnovni namen določenega projekta že razviden iz njegovega naslova, je treba jasno opredeliti splošne in specifične cilje ter kazalnike, s katerimi jih bo moč spremljati).
• Slaba opredelitev načina upravljanja in upravljavcev infrastrukture, ki je predmet sofinanciranja (gre za tako imenovano institucionalno ureditev projekta, s katero je treba dokazati sposobnost upravljanja zgrajene infrastrukture za doseganje ciljev projekta).
• Nerealen finančni in terminski načrt projekta (vprašanje sposobnosti izvedbe načrtovanih investicij v predvidenih rokih ter vključitev vseh morebitnih tveganj in ozkih grl, ki po izkušnjah nastajajo zlasti v fazi izbire izvajalcev del). 

MERILA ZA OCENJEVANJE PROJEKTOV

• Administrativna ustreznost: Ali je vloga prispela pravočasno, v ustrezni obliki in z vsemi potrebnimi dokumenti?
• Upravičenost projekta: Ali projektni predlog ustreza ciljem programa, ali so ustrezni partnerji, aktivnosti in stroški?
• Kakovost projekta: Ocena vsebine pripravljenega projektnega predloga: logična povezanost med cilji, rezultati in aktivnostmi, kakovost partnerstva ter usposobljenost ključnih strokovnjakov.

Slovenija v obdobju 2007–2013

• Prvi korak je bila priprava prednostnih področij in ciljev, za katere bi Slovenija želela porabiti evropska sredstva. Evropska komisija je nacionalni dokument pregledala, ga potrdila in dodelila denar.
• Skupaj več kot štiri milijarde evrov iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada.
• Ocena slovenskega nacionalnega prispevka znaša približno 724 milijonov evrov.
• Več kot 1,1 milijarde evrov za raziskave in razvoj ter inovacije.
• Več kot milijarda evrov za izboljšanje prometne infrastrukture.
• Več kot 1,5 milijona neposrednih in posrednih naložb za zaščito ter izboljšanje okolja.
• Za pripravo razpisov in nadzor nad projekti je odgovorna država. 

So na evropskih razpisih lahko uspešna tudi mikro, mala in srednje velika podjetja ali samostojni podjetniki? Seveda, o čemer priča podjetje Roltek d. o. o., ki je pridobilo sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme (ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad) je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo rolet, žaluzij ipd., pridobilo sredstva za nakup strojev in programske opreme. Iz istega vira so sredstva prejela še druga podjetja.

Športno-rekreacijski center (ŠRC) Pokljuka spada med tri projekte, izbrane v okviru javnega razpisa ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo. Peter Zupan, vodja projekta izgradnje ŠRC Pokljuka, je strnil najpomembnejše izkušnje in pridobitve: ÂťNajvečja težava pri kandidiranju je obsežnost dokumentov, ki omogočajo prijavo, in dolgi roki do sprejetja odločitev. Ko pa so sredstva dodeljena, po naših izkušnjah ni več večjih ovir. Slovenski biatlon je tako pridobil sodoben objekt in infrastrukturo, ki je na najvišji svetovni ravni, je okolju prijazno naravnan in bo idealno področje za rekreacijo ter nove oblike turistične ponudbe. Projekt rešuje tudi vse ekološke probleme na Rudnem polju.ÂŤ

S pomočjo skladov naj bi bilo posodobljenih ali zgrajenih 428 km železniških prog, med drugim tudi proga Divača–Koper. Izgradnja cest in posodabljanje železnic pa ne omogoča le odpiranja in povezovanja do zdaj težje dostopnih oz. prehodnih območij, temveč znižuje tudi transportne stroške, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva na teh območjih in omogoča razvoj turizma, bivalnih naselij itd.

Mladi, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in so tako brez kakršne koli izobrazbe in brez zaposlitve, se lahko vključijo v PUM, projektno učenje za mlajše odrasle. S sodelovanjem pri različnih projektih, kot so film, gledališka igra, časopis, fotostrip itd., pridobivajo izkušnje in znanje, sredstva zanje pa iz Evropskega socialnega sklada prispeva tudi EU.

Del evropskih sredstev je namenjen tudi uporabi obnovljivih virov energije in projektom za večjo energetsko učinkovitost. Možnosti sofinanciranja za energetsko učinkovite in do okolja prijaznejše načine ogrevanja (npr. ogrevanje na lesno biomaso) preverite na spletišču http://www.aure.si.

Zelo pomembno je, da načrtovani projekti uresničujejo čim več evropskih ciljev. Tak primer je tudi Park Hotel Bohinj, prvi ekohotel v Sloveniji, v katerem so uporabili okolju najprijaznejše tehnologije z najvišjo energijsko učinkovitostjo. Hotel je bil, kot pravi direktor Anže Čokl, Âťže na začetku zamišljen kot velika pridobitev za kraj in s tem v mislih se je potiho upalo na sredstva EU. Projekt je ustrezal tako z vidika turističnih potreb kot odpiranja novih delovnih mest – v novem kompleksu bo do konca leta delalo okrog 70 ljudi. Kraj je tako dobil nove zaposlitvene možnosti, Bohinj pa sodoben hotel s kongresnim centrom, bowlingom in kinodvorano.ÂŤ Največje težave pri pridobivanju oz. refundiranju sredstev, pravi Čokl, so se pojavljale zaradi izdatnih količin dokumentacije.

Babica in ESS?

Film BABICA 17-letne avtorice Martine Hudorovič je na svetovnem tekmovanju organizacije neodvisnih filmskih avtorjev UNICA prejel bronasto medaljo v konkurenci več sto filmov iz vseh držav sveta. Iščete povezavo med filmom in tokratno naslovno temo? ÂťBabicaÂŤ je del projekta z imenom ÂťVključevanje Romov v javno življenje prek medijevÂŤ, sofinanciranega s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Osnovni namen filma tako ni pridobivanje nagrad, ampak večja vključenost Romov v družbo.