EUekspres

Bojana Skrt se debatnemu programu v Sloveniji posveča že enajst let. Pripravlja in vodi vse večje projekte v okviru zavoda, predava in vodi seminarje ter pripravlja različna učna gradiva in kurikulume. Je ena prvih predavateljev debate v svetovnem merilu, ki je sistematično začela izvajati izobraževanja o debatnih tehnikah kot aktivnih metodah pri pouku.

Obsežen enoletni projekt ÂťTudi tvoje mnenje šteje, z razpravami do naše EvropeÂŤ je podprlo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v okviru pobude Debate Europe.
Še številke:

• 14 javnih razprav (v Ljutomeru, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Črnomlju, Brežicah, Kranju, Ljubljani, Kopru).
• Skoraj 60 govornikov in govornic.
• Skoraj 1000 obiskovalcev.
• Razprave je spremljal debatni maraton: 27 debat, predvsem na šolah po vsej Sloveniji. 

1. Katere teme so izpostavljale nevladne organizacije (NVO) v letu 2009 in kaj bo NVO zaposlovalo v prihodnosti?

Nevladne organizacije so bile v letu 2009 še posebej aktivne na področju varovanja okolja in promocije trajnostnega razvoja ter obnovljivih virov energije. Drugo veliko področje je varstvo človekovih pravic, posebej za socialno izključene, revne in vse tiste, ki niso državljani in državljanke EU, a tukaj prebivajo in delajo.
Po mojem mnenju bi EU morala usmeriti veliko energije in sredstev predvsem v zmanjševanje izkoriščanja tistih, ki prihajajo iz držav izven EU, v Uniji pa prebivajo in delajo. Verjamem, da bi ti prebivalci in prebivalke povezave morali imeti enake pravice kot državljani in državljanke EU, če želi slednja ohraniti svoj sloves vodilne zagovornice človekovih pravic na svetu. Z vso resnostjo in politično voljo bi se bilo treba lotiti urejanja sramotnega, skoraj sužnjelastniškega razmerja med tujimi delavci in delodajalci ter si prenehati zatiskati oči, rekoč Âťtako grozno pa spet niÂŤ.
Drugo področje je trgovanje z ljudmi. Radikalno je treba začeti kaznovati tako preprodajalce kot odjemalce in zajeziti to kugo 21. stoletja. Popolnoma nevzdržno je, da se vsako leto proda v suženjstvo na milijone ljudi. Prav tako je treba na evropskih mejah nehati graditi sramotna taborišča za prišleke iz tretjih držav in pošiljati čolne, polne ljudi, v smrt ali taboriščno življenje.

2. Kaj pozitivnega je EU predlagala/storila/sprejela za državljane v zadnjem letu?

Posebej pozdravljam pobudo EU, da bi zmanjšala administrativne ukrepe pri pridobivanju sredstev EU. Ta poteza je bila več kot potrebna in upam, da bo tudi dejansko prinesla lažje pridobivanje in lažje upravljanje evropskih sredstev.

3. Aktivno državljanstvo – bližnja resničnost ali iluzija?

Če sodimo po tem, katerim projektom so bila letos dodeljena sredstva v Sloveniji, se aktivnemu državljanstvu pri nas slabo piše. Podporo so namreč dobili projekti, ki predvsem podpirajo aktivnost mladih v okviru birokratskih aparatov in struktur, političnih strank, aktivnosti v podmladkih itd. Aktivno državljanstvo je veliko več kot sodelovati v strankah ali iti na volitve. Podpirati bi morali projekte, ki spodbujajo široko paleto različnih pristopov, preizkušajo različne poti in strategije, ustvarjajo nove modele. Mladim poti delovanja ne smejo biti vnaprej določene, temveč jim je treba dopustiti, da sami najdejo način, kako želijo delovati. Opolnomočiti jih je treba z veščinami in znanjem, vendar prepustiti njim, da iznajdejo, najdejo ali se odločijo za aktivno delovanje, ki jim ustreza. Če mladi ne bodo preizkušali novih načinov participacije, kdo jih bo?

4. Kaj ste ugotovili ob zaključku projekta Tudi tvoje mnenje šteje?

Projekt je bil poseben izziv, njegova osrednja značilnost pa aktivnost: evropske vsebine smo predstavljali prek lokalnih problemov, pomembnih za kraj, kjer se je razprava zgodila; kot govornike in govornice smo vabili odločevalce in strokovnjake iz lokalne, državne in evropske ravni, vedno smo vključili tudi predstavnike NVO; sledili smo načelom enakih možnosti in poskrbeli, da so bile med govorniki v velikem številu tudi ženske; velik del razprave smo namenili komentarjem in vprašanjem publike.
Kar nekaj težav smo imeli pri zagotavljanju govornikov. Evropski poslanci so bili prisotni skoraj na vseh razpravah, tako da smo morali datume razprave vedno prilagoditi njim. Sodelovanje z njimi je bilo dobro, radi so se odzvali in sodelovali. Pri ostalih pa se je zapletalo – najpogosteje s predstavniki države, ki bodisi sploh niso odgovorili na naše vabilo bodisi so se zahvalili za povabilo z utemeljitvijo, da jim delovne obveznosti ne dovoljujejo, da bi sodelovali na razpravah. Za komunikacijo s predstavniki države smo tudi porabili največ časa in imeli najslabši izkupiček. Se je pa pogosto skozi razpravo zelo jasno pokazalo, da bi bila predstavnik ali predstavnica države nujno potrebna, saj se številnih problemov ne da rešiti brez države. Zelo jasno so ljudje tudi pokazali svoje nezadovoljstvo in večkrat celo prizadetost, ker se državni uslužbenci niso potrudili priti na razpravo. Pri nekaterih akademikih smo tudi prepoznali težnjo, da ne želijo sodelovati v razpravah s politiki, marveč le na razpravah z drugimi akademiki.

5. Ali evropske vsebine ljudi sploh zanimajo? Ali ljudje take razprave res potrebujejo?

Tovrstne razprave so pomembne in ljudje jih potrebujejo. Dlje od Ljubljane so, bolj so potrebne in zaželene. To so nam namreč povedali obiskovalci in obiskovalke naših razprav, in sicer z besedami Âťk nam nikoli nihče ne pride, na nas so vsi pozabili, v Ljubljani jih nič ne briga, kaj se tukaj pri nas dogaja in kaj potrebujemo.ÂŤ
Vsebine morajo biti nujno vezane na okolje, kjer se razprava dogaja, saj je drugače težko vzbuditi zanimanje ljudi. Na osnovi analize komentarjev in vprašanj publike se zdi, da bi veljalo razprave osredotočiti na posamezne probleme in predstaviti, katere so tiste evropske institucije, zakonodaja in poti, kamor se ljudje lahko zatečejo, če odpovedo lokalne in državne institucije. Izkazalo se je, da je večinoma še premalo zavedanja med ljudmi, da je slovenska zakonodaja usklajena z evropsko in da so tudi evropske institucije tiste, na katere se lahko ljudje obrnejo.