EUekspres

Si za akcijo?

V Veliko Britanijo na prostovoljno delo za leto dni – se sliši neizvedljivo? Za marsikoga da, še posebej, če ne pozna programa Mladi v akciji – to je program Evropske unije, ki spodbuja mobilnost in neformalno učenje mladih iz 31 evropskih držav, starih od 13 do 30 let. Evropska prostovoljna služba je sicer le ena od akcij omenjenega programa, njen namen pa je spodbujanje prostovoljnega dela v drugih državah EU in tudi v Albaniji, Turčiji in na Islandiji. Prostovoljec si lahko od 2 do 12 mesecev, program pa vključuje bivanje, stroške prevoza, prehrano, žepnino in jezikovni tečaj, tako da si lahko nepozabno izkušnjo privošči prav vsak! Roki za prijavo projektov so objavljeni na spletnih straneh Zavoda Movit NA Mladina. Če pa se vam zdijo raznovrstni birokratski postopki preveč zapleteni, se lahko brezplačno udeležite tečajev, po katerih boste prijavnice izpolnjevali kot za šalo. Za več informacij obiščite www.mva.si. V okviru evropskega programa Mladi v akciji so na voljo tudi drugi projekti. Zelo priljubljene so mladinske izmenjave. Na Irskem se je na primer v okviru takšne izmenjave 40 udeležencev iz petih držav učilo, kako zdravo živeti. Mladi z različnimi kulturnimi ozadji so izmenjavali izkušnje in primere dobrih praks, ki spodbujajo zdravo življenje v njihovih državah. Mladinska pobuda je program, kjer mladi s svojim delovanjem vplivajo na lokalno okolje. Skupina 12 mladih iz Turčije je tako na primer zasnovala projekt, s katerim so otroke, ki delajo na cesti (čistijo čevlje, prodajajo cigarete itd.) naučili osnovnega dela z računalnikom, kar bi jim lahko pomagalo, da se iztrgajo z družbenega dna. Projekti mladih za demokracijo so povezani z demokratično participacijo mladih. 55 mladih iz šestih držav se je tako septembra 2008 za en teden zbralo v Ljutomeru, kjer so se vživeli v vlogo poslancev Evropskega parlamenta in se naučili, kaj in kako ta institucija dela. Sodelovanje s sosednjimi partnerskimi državami je podobno izmenjavam, le da te potekajo v sodelovanju z državami, ki niso članice EU.

Šolarji in dijaki se s Comeniusom potepajo po Evropi

Nabiranje mednarodnih izkušenj in dogodivščin se lahko začne že zelo zgodaj. V programu Mladi v akciji lahko sodelujejo že 13-letniki, obstaja pa tudi program Comenius, ki šolarjem in dijakom omogoča sodelovanje v evropskih šolskih projektih. »Tovrstno sodelovanje ti odpre okno v svet in ti izpopolni znanje, ki ga pridobiš s knjigami,« je prepričana Madalina Mateut, učiteljica iz Romunije, ki v projektu Comenius sodeluje z dijaki, starimi od 15 do 19 let. Comenius je del programa Vseživljenjsko učenje in je namenjen sodelovanju šol in učiteljev. In kaj mladi s sodelovanjem v programu pridobijo? Spoznajo in bolje razumejo evropsko kulturno ter jezikovno raznolikost in pridobijo številne življenjske spretnosti. Za šole so največkrat zanimivi dvostranski projekti, pri čemer je glavni cilj izmenjava učencev, ki mora trajati najmanj deset dni v vsaki državi. V šolskem letu 2008/2009 tako na primer Gimnazija Ledina iz Ljubljane prek programa Comenius s špansko šolo IES »La Quintana« sodeluje v projektu z naslovom Living Natural parks in Asturias and Slovenia, v okviru katerega dijaki spoznavajo in primerjajo naravne parke v Španiji ter Sloveniji. Obenem primerjajo tudi španski in slovenski šolski sistem ter osvajajo osnove španščine oziroma slovenščine in izpopolnjujejo znanje angleščine. Dijaki ene države med potekom programa obiščejo dijake druge države, da pa je izkušnja še pristnejša, med obiskom v tujini živijo pri njihovih družinah. Bivanje v drugi državi vključuje obiske številnih parkov, kar pomeni aktivno spoznavanje naravnih danosti in okoljsko ozaveščanje udeležencev. Pa upajmo, da jim ne bo treba bežati pred medvedi!

Erazmovcev je vedno več

Na študij v tujino se prek programa Erasmus vsako šolsko leto poda že več kot 150.000 evropskih študentov, kar zgovorno priča o tem, da je program izjemna in predvsem dostopna izkušnja za vsakega mladostnika. Teja Kozan, absolventka fizioterapije, se je odločila, da bo odšla študirat v Španijo, čeprav si na začetku svojega študija niti v sanjah ni predstavljala, da bo odšla nabirat strokovne izkušnje v tujino. »Teh pet mesecev je izpopolnilo druženje z vsemi novimi prijatelji iz evropskega prostora in tudi tistimi, ki živijo čez lužo; spoznavanje nove kulture in jezika ter pridobivanje strokovnega znanja,« pravi Teja. Erazmovci tako postanejo res pravi Evropejci s pravo medkulturno izkušnjo. Gre za obliko študija, ko te tvoja fakulteta za določeno obdobje pošlje na drugo partnersko fakulteto, in sicer najdlje za leto dni. Tam študiraš, opravljaš izpite, letnik pa ti matična fakulteta ponavadi brez težav prizna, saj so programi primerljivi. Nekateri gredo v tujino pripravljati samo diplomo, kot denimo Teja, ki pravi, da časa ni izrabila le za pisanje diplome, ampak tudi za razmislek o tem, kam po diplomi in katera služba, mogoče tudi v tujini, jo zanima. Največ Erazmovcev prihaja iz Nemčije, Španije, Francije in Italije, največ pa se jih odloči iti v Španijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo. Iz Slovenije se jih je na pot Erazmovca v enem šolskem letu odpravi približno tisoč, največ v Nemčijo, Španijo in Avstrijo. V program je vključenih zelo veliko število univerz in fakultet, tudi slovenskih, ki na leto gostijo od 700 do 800 tujih študentov, pri čemer jih največ prihaja iz Poljske. Študij je možen celo na prestižni univerzi v Cambridgeu, ki sprejme okrog 50 Erasmus študentov letno.

Zanimivo? Mamljivo? Tudi ti lahko postaneš Erasmus študent za obdobje od treh mesecev do enega leta. Na svoji domači fakulteti se pozanimaj, kakšne so možnosti in prijavni roki, da to priložnost izkoristiš.

Kaj pa po študiju?

»Po praksi v Evropskem parlamentu načrtujem, da se bom zaposlila v Bruslju ali pa v Stockholmu,« svoje načrte razlaga Karin Flygare, Švedinja, ki je prakso opravljala v oddelku za zunanjo politiko v Evropskem parlamentu. Praksa ali stažiranje je ena izmed zelo priljubljenih oblik nabiranja mednarodnih izkušenj v okviru Evropske unije. Mnogo študentov po zaključenem študiju ne ve, kako začeti svojo poklicno pot, in ena od možnosti tako za pravnike, politologe, ekonomiste kot za agronome, veterinarje, računalničarje in prevajalce je stažiranje v kateri od institucij EU. »Zanimajo me predvsem zunanji odnosi na ravni EU in mislim, da ta praksa izboljšuje moje razumevanje vsakdanje diplomacije in pogajanj,« svoje izkušnje povzema Karin, ki je prepričana, da bi jih kje drugje težko pridobila. Vse, kar moraš za začetek storiti, je, da skočiš na spletni naslov ec.europa.eu/stages in budno spremljaš ponudbo praks v različnih evropskih institucijah – največ jih ponuja Evropska komisija. Pripravništvo, ki praviloma traja od 3 do 5 mesecev, običajno vključuje plačilo, ki v večji meri krije stroške bivanja, nekatera pripravništva pa so tudi neplačana. Razpisi in elektronske prijave potekajo dvakrat letno, spomladi in jeseni. Za pripravništvo med marcem in julijem 2010 se lahko prijavite od 1. septembra letos naprej.

Tako mlad in tako ustvarjalen

Osnovnošolec Filip je prav posebej nadarjen inovator, ki ima za seboj že nekaj navdušujočih uspehov. Na natečajih za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti Popri je žirijo lani prepričal z robotsko roko, leto pred tem pa z avtomatsko toplo gredo. Filipovi sošolci iz OŠ Dobrava, ki sodeluje v projektu Evropa v šoli, so razkrili, da za letošnje leto pripravlja prav poseben izum – avtomobil, ki ga bo poganjal rum. Filip, ki ima doma svoj laboratorij in robota, ki mu odgrne odejo in prižge luč, pravi, da je pri raziskovanju »najbolj zanimivo, da so načrti velikokrat drugačni od končnega izdelka. In zelo mi je všeč, ko ugotovim, zakaj je tako. Če se sam dokoplješ do takšnega spoznanja, je to toliko dragocenejše.«

Smer? Mladi – Evropska unija – ustvarjalnost

Zachery Holmes, srednješolec iz Dublina, je prepričan, da bodo do leta 2025 šolske klopi in staromodne predavalnice spomin iz preteklosti. Zacheryjeva skica delovne postaje, poimenoval jo je ZEN, prikazuje sodoben učni pripomoček, ki bo omogočil boljšo komunikacijo med učiteljem in učenci. Temelji na velikem zaslonu, občutljivem na dotik, prek katerega učenci izbirajo izobraževalne programe ali rešujejo preizkuse znanja. Delovna postaja ZEN pa ni zgolj sodoben tehnični pripomoček, temveč tudi vrhunski oblikovalski dosežek, saj je njena oblika izpeljana iz tropske palme. Zachery je eden izmed zmagovalcev oblikovalskega natečaja Imaginate 2009, ki je potekal v okviru evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti, v katerem z zanimivimi projekti sodeluje tudi Slovenija. Da je obdobje mladosti ključno za ohranjanje ustvarjalnosti skozi vse življenje, so prepričani tudi organizatorji natečaja Evropa v šoli. »Imam idejo« je tema letošnjega natečaja, na katerem so svoje ustvarjalne zamisli preizkušali osnovnošolci in osnovnošolke. Vas zanima, kaj so ustvarili? Obiščite www.zpms.si/programi/evropa-v-soli. Inovativnost in ustvarjalnost torej nista zgolj v domeni umetniškega izražanja. Eden izmed pomembnih poudarkov evropskega leta je, da je ustvarjalnost pravzaprav način razmišljanja in reševanja problemov ter je tako uporabna na skoraj vseh področjih dela in celo zabave. Projekt Cre'Actor je eden izmed projektov, ki jih je Evropska komisija prepoznala kot primer dobre prakse povezovanja ustvarjalnosti in zaposlovanja mladih. Ste – tako kot udeleženci projekta – mladi, ne dobite dela in niste visoko izobraženi? Udeleženci projekta Cre'Actor so razvili kreativno metodologijo in vzpostavili mrežo partnerstev, ki je desetim mladim Evropejcem pomagala ustanoviti lastno podjetje. Rezultati? Med sodelujočimi organizacijami se je razvil model, ki ga je mogoče uporabiti v vseh državah članicah EU, mladi, ki so sodelovali v projektu, pa so skupaj z odgovornostjo, ki jo prinaša vodenje lastnega podjetja, oblikovali tudi boljšo samopodobo. 21-letna Poljaka Piotr in Rafael, ki sta odprla svojo restavracijo »Alcatraz«, mladim svetujeta, naj raziskujejo svoje ideje in odprejo podjetje, prav tako pa naj imajo mnogo, mnogo potrpljenja in zaupanja vase. Evropska komisija je aprila objavila razpis Erasmus za mlade podjetnike. EU bo tako z več kot štirimi milijoni evrov sofinancirala usposabljanje in mrežno povezovanje mladih podjetnikov ter izmenjavo izkušenj med evropskimi podjetniki. Če ste podjetni in se želite učiti od podjetnikov v drugih državah članicah, obiščite ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/support_measures/erasmus/index.htm Razpis je odprt do 29. maja 2009.

Kaj potrebujem za stažiranje?

• diplomo o pridobljeni visoki strokovni izobrazbi,
• znanje tujih jezikov,
• pravilno izveden prijavni postopek,
• prepričljive cilje in
• visoko motivacijo.

Europass odpira vrata do priložnosti

Če se želiš vpisati v različne programe izobraževanja ali usposabljanja, iščeš zaposlitev ali poskušaš pridobiti izkušnje v tujini, je pomembno, da so tvoje znanje in kompetence jasno razumljive. Prek spletne strani europass.cedefop.europa.eu lahko narediš prvi korak do želenih ciljev. Oblikuj svoj Europass življenjepis, v katerega napišeš svojo izobrazbo, znanja in izkušnje, ter pripravi jezikovno izkaznico, s katero lahko na pregleden način opišeš znanje tujih jezikov, da bodo tudi na Finskem in v Grčiji vedeli, kako dobro ti gre »od jezika«. To lahko storiš že na spletni strani, s pomočjo šole, fakultete ali druge institucije pa lahko pridobiš še Europass prilogo k spričevalu, Europass prilogo k diplomi in Europass mobilnost. S temi dokumenti bodo tvoja uradno pridobljena znanja lažje priznana v vseh članicah EU, kar ti bo odprlo morje priložnosti po vsej Evropski uniji.

Za sodelovanje v programih EU si lahko star …

• Mladinske izmenjave: od 13 do 25 let (izjemoma od 25 do 30 let)
• Mladinske pobude: od 18 do 30 let (izjemoma od 15 do 17 let)
• Projekti mladih za demokracijo: od 13 do 30 let
• Evropska prostovoljna služba: od 18 do 30 let (izjemoma 16 in 17 let)
• Sodelovanje s sosednjimi partnerskimi državami: od 13 do 25 let (izjemoma od 25 do 30 let)

»Meet the Street« (Spoznaj ulico)

»Morali bi biti bolj jasni. Ne vidim tudi nobene promocije po televiziji!« je bil glede tega, kaj bi morale lokalne oblasti narediti, da bi se udeležil volitev v Evropski parlament, jasen mladenič na ulici nizozemskega Haaga. Intervjuvali so ga prostovoljci, njegovi vrstniki, ki sodelujejo v projektu Meet the Street (Spoznaj ulico). Mladi, ki sodelujejo v tem projektu, posnamejo pogovore z vrstniki, ki jih srečajo na ulici, posnetke obdelajo in prenesejo na splet. Pogovor ponavadi teče o tematikah, kot so zaposlitev, zdravje, droge in aktivno državljanstvo. Namen projekta, ki se s pomladjo izteka, je mnenja z ulice prenesti v ušesa uradnih institucij in dati neorganizirani mladini možnost, da pove svoje mnenje.

Sodeluj tudi ti

Vsebina: Skupina mladih bo na mladinski izmenjavi na temo spola in spolne usmerjenosti skozi raznovrstne aktivnosti pripravila prvo mednarodno akcijo proti homofobiji v Sloveniji.
Organizator: Amnesty International Slovenije
Datum: 31. avgust – 7. september 2009
Kraj: Kranjska gora, Slovenija
Udeleženci: 42 mladih iz Slovenije, Poljske, Nizozemske in Romunije
Starost: 18–25 let
Jezik: angleščina
Več informacij in prijave: .(JavaScript must be enabled to view this email address)

Ustvarite svoj svet!

Kje? V Rotterdamu na Nizozemskem
Zakaj? Ker je Rotterdam prestolnica mladih 2009
Kdaj? skoraj vsak dan do konca leta 2009
Kaj? Nori festivali, divji športni dogodki, privlačne delavnice ...
http://your09.nl

 

 

Evropa, me slišiš?

Evropska komisija in televizijska mreža MTV sta združili moči pri spodbujanju mladih k udeležbi in glasovanju na junijskih volitvah v Evropski parlament. Na nekaterih evropskih kanalih televizijske mreže MTV in na spletni strani www.caneuhearme.eu/eu. so predvajani oglasi, v katerih mladi obešajo zvočnike v Londonu, Parizu in Rimu. Kampanja je vrhunec dosegla 30. aprila, ko so se mladi zbrali v Berlinu, Milanu, Pragi in drugih mestih ter glasno zaklicali »Evropa, me slišiš?« Ves čas kampanje lahko mladi svoje želje, potrebe in ideje izražajo na spletni strani kampanje, kjer lahko objavljajo sporočila ali posnetke. Obiščite http://www.caneuhearme.eu/eu/, kjer lahko slišite, kaj o Evropi pravijo najbolj predvajani glasbeniki (Depeche Mode, Lenny Kravitz), ali pošljite fotografijo oziroma video, ki prikazuje, kaj vam pomeni Evropa.

Foto: Boris RogezPraga – Dublin – Pariz

Duša mesta je prevelika, da bi jo fotograf lahko resno poškodoval. Niti ni to njegov namen. Odškrne delček duše, nekje ob robu in točno v trenutku, ko se zasliši mehanski zvok zrcalca. Še preden zakrvavi, se rana zaceli in fotografov pogled se v (brez)barvah zlije na papir.

Dušo Prage, Pariza in Dublina so poskušali doživeti študenti fotografije iz treh mest, in sicer na obisku v mestu, kjer niso nikoli živeli.

V enem tednu težko začutiš mesto, pravi irski študent Mark, ki je nekaj januarskih dni preživel v zasneženi Pragi. »Poskušal sem se izogniti znanim turističnim točkam. V Pragi vas tramvaj v nekaj minutah prepelje v povsem drug svet, v drug prostor. V bistvu gre za moje popotovanje skozi mesto.«

Drugačen pristop je izbral Paul, ki je obiskal Pariz. »Hodil sem po mestu in fotografiral prazen prostor. Ena izmed tem mojih fotografij so javni prostori, turistične znamenitosti, ki sem jih fotografiral ponoči. Ti prostori obstajajo z določenim namenom, jaz pa sem jih želel pokazati takrat, ko niso »v uporabi«.

Francoski študent Boris je eno izmed fotografij posnel pred priljubljenim lokalom Tample Bar v Dublinu. Fotografija prikazuje vreče smeti na ulici pred lokalom. Boris pravi, da so ga spominjale na ljudi, ki čakajo, da bodo vstopili. »V Dublinu sem preživel tri tedne, čaka pa me še veliko dela. Fotografiral sem namreč na film, vse posnetke pa razvijam sam,« še doda Boris in se izgubi v hrupu glasov, ki so ob otvoritvi razstave v Hiši Evropske unije v Dublinu komentirali več kot 45 razstavljenih del. Občudujete jih lahko na  http://www.flickr.com/photos/euireland/. Projekt, ki sta si ga zamislila češko in francosko veleposlaništvo na Irskem, v prihodnjih mesecih potuje v Pariz in Prago. Če boste slučajno tam, si razstavo oglejte. Mogoče se vam po ogledu duša mesta razkrije v drugačni podobi.

Zdravo, sem irski prostovoljec v Sloveniji. Prek Evropske prostovoljne službe delam v Mladinskem centru Trbovlje. Odkar sem tu, mi je med drugim uspelo gostovati na radiu. In ne samo to – nekako se mi je celo posrečilo pogovor zaključiti z govorjenjem o golih ljudeh. Natančneje o golih Slovencih. Očitno je to zadostovalo za naslednje povabilo – pisanje prispevka za EUekspres. Verjetno so imeli v mislih, da bi napisal kaj o Sloveniji. In res sem sprva razmišljal o tem, da bi vam povedal, kako krasen je Bled, kako so se z obiskom vaše obale izpolnile moje sanje in kako doslej še nisem videl tolikšne količine snega. Vendar sem se odločil, da je še najbolj smotrno govoriti o prebivalcu Trbovelj, ki je res pravi trn v peti že vse od mojega prihoda. Vsako jutro okrog sedmih me zbudi, pri čemer se vede, kot da je glavni in da je vse njegovo. Živi na drugi strani ulice in to celih 11 nadstropij nižje od mene. Prebivalec, o katerem govorim, je samec domače kokoši. Natančneje petelin. Vsako jutro slišim isti krik Cock-a-doodle-do. Človek bi mislil, da se bo po jutranjem vzklikanju ustavil, ampak ne, nesrečnik vzklika ves dan! Ko o tem pripovedujem ljudem, ti očitno mislijo, da mi bo v nekakšno pomoč, če me popravijo in seznanijo s tem, da petelin v resnici kriči kikiriki, kikiriki (ha, ha, res trapasto). Kakor koli, spor sem najprej poskušal rešiti na prijateljski način, potem sem ga strašil s sliko KFC polkovnika, ki je najbolj znan ponudnik ocvrtih piščancev na svetu, ampak zaenkrat se ni še nič spremenilo. Zato zdaj prek EUekspresa pošiljam zadnje opozorilo: NEHAJ ali pa te bom pojedel!

Gearrai O`Doherty, 22 let

 Želeti od EU še več za mlade, kot že obstaja, je skoraj nemogoče. Super je, ker EU omogoča povezovanje med mladimi, študij v tujini, različne programe … Obstajata pa dve stvari, ki bi ju jaz izboljšal: prva je poenotenje ocenjevalnega sistema (na primer: najboljša ocena je petica, in sicer velja tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji), druga pa večja povezanost učnih programov s potrebami na trgu dela. Kot dijak evropskega oddelka imam več stika s tujimi šolami in tudi priložnost spoznavati delo evropskih institucij. Pouk in učni program našega oddelka sta drugačna, več je povezovanja med predmeti in vsebinami, na primer med angleščino in slovenščino, pri evropskih študijah povezujemo zgodovino in geografijo, ukvarjamo se s politično zgodovino Evrope, aktualnimi zadevami itd. Veliko razpravljamo, več je samostojnega dela, pred kratkim smo pripravljali esej o literarnem delu, pri katerem smo primerjali izvirnik in prevod. Poleg tega so učne vsebine posvečene tudi spoznavanju drugih kultur, razvijanju zavesti, da živimo v večkulturnem evropskem prostoru, ter raziskovanju tradicije in praznikov v drugih članicah. Naš razred je med drugim sodeloval v spletnem kvizu Evropske unije za srednje šole "Evrošola" in kot nagrajenci smo odpotovali v Strasbourg. Za en dan smo se postavili v vlogo poslancev in v skupinah, sestavljenih iz šestih dijakov iz vsake od držav članic, smo obravnavali različne aktualne teme – naša skupina se je ukvarjala z okoljskimi vprašanji. Bili smo tudi v Bruslju, in sicer na povabilo evropskega poslanca. Ti imajo namreč možnost, da na obisk povabijo en razred dijakov. Sicer delamo več kot v drugih oddelkih, kar pa se nedvomno izplača – več izvemo, razvijamo sposobnosti, ki jih morda sicer ne bi, in pridobivamo izkušnje, kar je najbolj pomembno.

Benjamin iz Brežic, dijak Gimnazije Brežice, 18 let

Erasmus spomini Na začetku sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se navadila na špansko ležernost, njihove popoldanske »sieste«, drugačen način prehranjevanja ter objemanje in poljubljanje na vsakem koraku. Čez nekaj tednov sem ugotovila, da so te stvari med seboj povezane in pozitivno vplivajo tako na človeka samega kot na celotno družbo. Najboljša izkušnja je bila samo življenje v tuji državi, spoznavanje kultur evropskih držav, to, da je na tako majhnem prostoru ogromno različnih jezikov, vrst hrane, načinov praznovanja. Danes so najlepši trenutki, ko se dobimo s prijatelji, s katerimi smo se spoznali v tujini, in obujamo spomine na nepozabno življenjsko izkušnjo.

Teja iz Bele Krajine

Imam občutek, da EU niti nima nekih velikih pristojnosti in politične moči, ampak da je slovenska vlada tista, ki krmili naša življenja. Največja sprememba v življenju nas mladih je bolonjski študij, ki ga odobravam, saj se bo skrajšal čas študija. Prav bolonja je tista točka, na kateri se me je EU do zdaj najbolj dotaknila, v kakšnem drugem pogledu pa zaenkrat še ne. Zame, študenta, je v EU kar dobro poskrbljeno in ne morem se pritoževati. V primerjavi s študenti v drugih državah članicah se mi zdi, da smo na boljšem, tudi zaradi prehrane na študentske bone. Sicer pa se je EU s širitvijo bolj povezala, lažje je potovati, trgovina poteka bolj enostavno in tudi ideje se hitreje širijo.

Peter iz Nove Gorice, študent zgodovine in filozofije, 20 let

Pri članstvu v EU mi je najbolj všeč, da smo prevzeli evro, saj bi tolar v zdajšnji finančni krizi najbrž propadel. Omogočena nam je torej finančna stabilnost, zame osebno pa je največje veselje, da bom lahko šla študirat v tujino, in super se mi zdi, da obstajajo Erasmus, študentske izmenjave in možnost opravljanja prakse v tujini. Poleg tega, da pridobiš življenjske izkušnje, so te možnosti pomembne tudi za nadaljnje delo, za zaposlitev. Kot članica je Slovenija napredovala pri skrbi za okolje in ločevanju odpadkov, kjer pa bi morala EU postaviti še višje zahteve, cilje in bolj motivirati države članice. Od vstopa naše države v Unijo nisem imela velikih pričakovanj, sem pa vedela, da bi majhno slovensko gospodarstvo v tržnem boju samostojno težko preživelo. Ker ni bilo nobenih velikih pričakovanj, tudi ni nobenih razočaranj, sem pa vesela vseh sprememb, večje prepoznavnosti države in večjega števila turistov. Od EU bi si predvsem želela, da uredi standarde kakovosti izdelkov. Nekateri izdelki so v zahodnem delu Evrope boljši kot pri nas, na primer pralni prašek, kupljen v Avstriji, je kakovostnejši od praška, kupljenega v Sloveniji. Želim si tudi več evropskih smernic na področju sociale in srednješolskega izobraževanja. Sicer ne spremljam preveč zavzeto medijev in ne gledam poročil, bi si pa želela časopisa, ki bi pisal samo o tem, kaj dela EU in kar bi državljani morali vedeti. V poplavi informacij je namreč težko napraviti izbor koristnih informacij.

Danica iz Cerkelj na Gorenjskem, študentka ekonomije, 25 let