EUekspres

S pobudo državljanov do nove zakonodaje

Od 1. decembra 2009 v EU velja nova pogodba, ki omogoča učinkovitejše odločanje evropskih institucij, krepi sodelovanje na področjih, kot so podnebne spremembe in zanesljivost oskrbe z energijo, ter odpira vrata nadaljnjim širitvam. Poleg tega daje večjo moč Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom. Slednji imajo po novem možnost, da se v dveh mesecih odzovejo na določene predloge zakonskih osnutkov, če menijo, da niso skladni z načelom subsidiarnosti. To načelo predvideva, da morajo biti ukrepi sprejeti na tisti ravni – regionalni, nacionalni ali evropski –, na kateri so najučinkovitejši. Vsem državljanom in civilni družbi pa pogodba omogoča tudi dejavnejše sodelovanje pri evropskih zadevah. Z najmanj milijonom podpisov, zbranih v različnih državah članicah, lahko namreč državljani Evropsko komisijo pozovemo k oblikovanju za nas pomembnega osnutka zakonodaje na področjih, ki so v pristojnosti EU.

V Evropski uniji smo dobili prvega predsednika Evropskega sveta in visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko

ÂťNe bi mogli bolje izbrati novih voditeljev Evropske unijeÂŤ. S temi besedami je predsednik Evropske komisije JosĂŠ Manuel Barroso čestital Belgijcu Hermanu Van Rompuyu in Angležinji Catherine Ashton, ki sta s 1. decembrom 2009 uradno prevzela delo predsednika Evropskega sveta ter visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednice Evropske komisije.
Oba visoka položaja je uvedla Lizbonska pogodba, z njima pa naj bi se okrepila vloga EU na svetovnem prizorišču. Predsednik Evropskega sveta ima dveinpolletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve, z njegovim nastopom pa se je končal dosedanji sistem, po katerem je vodenje Evropskega sveta vsakih šest mesecev prevzela druga država članica oz. premier predsedujoče države. 62-letni politik in avtor verskih ter filozofskih knjig Van Rompuy bo torej od zdaj vodil zasedanja Evropskega sveta in zastopal voditelje EU v svetu, 53-letna ekonomistka Catherine Ashton pa je iz rok Javierja Solane prevzela vodenje zunanje in varnostne politike EU. Hkrati je postala tudi ena od sedmih podpredsednikov Evropske komisije, in sicer je pristojna za področje zunanjih odnosov. Tako Ashtonova po novem združuje vlogi dosedanjega komisarja oz. komisarke za zunanje odnose in dosedanjega visokega predstavnika EU. Pri delu ji bo v pomoč novoustanovljena Evropska služba za zunanjepolitično delovanje.

Še ugodnejše telefoniranje v EU

S 1. julijem 2009 so se dodatno znižale cene gostovanja v drugih mobilnih omrežjih znotraj EU. Pošiljanje SMS sporočil tako ne sme biti dražje od 0,11 evra na poslano sporočilo, klic, opravljen med gostovanjem v drugi državi EU, ne sme stati več kot 0,43 evra na minuto, prejeti klic pa ne več kot 0,19 evra.  Pri obračunavanju klicev veljajo sekundni intervali, do marca 2010 pa bo uvedena tudi zaščita pred previsokimi računi, kar pomeni, da bo mogoča poraba v znesku največ 50 evrov, razen če omejitev v dogovoru z operaterjem ne bo drugače določena. Pocenilo se je tudi deskanje po spletu prek mobilnih telefonov.

Več pravic pri potovanjih z vlakom

Letalskim potnikom se, kar zadeva odškodnine zaradi zamud, izgubljene prtljage itd., počasi pridružujejo tudi potniki v železniškem prometu kjer koli na območju Unije. Veljati je namreč začela direktiva o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu, ki bo po besedah Antonia Tajanija, podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za promet, uporabnikom vlakov zagotovila bolj udobno potovanje. Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša direktiva, so:

• enakopravna obravnava invalidnih oseb in oseb z omejenimi gibalnimi sposobnostmi;
• odškodnina v višini do 1285 evrov za vsak kos izgubljene ali poškodovane prtljage;
• večje pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi vožnje z vlakom, med drugim pravica do odškodnine v višini 25 odstotkov cene vozovnice za zamudo od ene do dveh ur in 50-odstotno povračilo zneska za zamudo, daljšo od dveh ur;
• odškodnina v primeru poškodb ali smrti, ki nastanejo med vožnjo, in sicer bo ta v primeru smrti znašala najmanj 21.000 evrov.

Več si lahko preberete na spletni strani http://ec.europa.eu/transport/passengers/rail/rail_en.htm.

Več sadja in zelenjave za mlade Evropejce

Vedno več otrok se prehranjuje nezdravo, to pa skupaj z nezadostno telesno aktivnostjo lahko vodi v debelost in povzroči nastanek številnih resnih bolezni, med drugim tudi obolenj srca in sladkorne bolezni. Ocene kažejo, da je v Evropski uniji pretežkih kar 22 milijonov otrok, od tega se jih z debelostjo spopada 5 milijonov, letno pa se ta številka poveča še za 400.000. Da bi spodbudila zdrave prehranske navade, je Evropska komisija državam članicam leta 2007 predlagala sistem razdeljevanja sadja v šolah in zanj namenila 90 milijonov evrov. V Sloveniji je sistem zaživel v šolskem letu 2009/2010, lokalno in ekološko pridelano sadje pa učenci lahko uživajo na več kot 300 osnovnih šolah. Šole so se razdeljevanja sadja lotile na različne načine. Na OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani so tako ob petkih uvedli sadno-rekreativni odmor, na velikih kartonastih rdečih jabolkih pa učenci lahko prebirajo informacije o pomenu zdrave prehrane.

Klasične žarnice so začele ugašati

S septembrom 2009 so začela veljati nova pravila, ki prepovedujejo prodajo žarnic z žarilno nitko z močjo 100W ali več, razen v primerih, ko jih trgovine še imajo na zalogi. V EU naj bi z novimi ukrepi do leta 2020 privarčevali energijo, ki bi zadoščala za 11 milijonov gospodinjstev letno, izpusti ogljikovega dioksida pa naj bi se zmanjšali za 15 milijonov ton na leto. Čez dve leti bo prepovedana tudi prodaja žarnic z žarilno nitko z manjšo močjo, s trga pa se prav tako umikajo žarnice z motnim steklom in visokoenergijske halogenske žarnice.
Po ocenah naj bi gospodinjstva, ki uporabljajo varčne žarnice (izboljšane halogenske in fluorescenčne sijalke), letno privarčevala od 25 do 50 evrov, odvisno od velikosti gospodinjstva.

Enotno območje plačil v evrih prinaša nove prednosti

Enotno območje plačil v evrih (SEPA) vsem državljanom Evropske unije omogoča, da plačila v evrih opravljajo po enakih pogojih, ne glede na to, kje se nahajajo. Za še večjo zaščito potrošnikov pa je EU sprejela tudi direktivo o plačilnih storitvah, ki prinaša večjo zaščito komitenta in večji obseg obveznosti banke, omejitev odgovornosti komitenta v primeru zlorab (npr. izguba plačilne kartice) na največ 150 evrov, podrobnejše informacije o izvršenih plačilnih transakcijah itd.

Od marca naprej uporaba spletnega brskalnika po lastni izbiri

Microsoft bo po novem uporabnikom operacijskega sistema Windows omogočal izbiro med različnimi spletnimi brskalniki, izdelovalcem računalnikov pa omogočal izklop Internet Explorerja. Evropska komisija je namreč sprejela odločitev, s katero so zaveze Microsofta, da svojega spletnega brskalnika Internet Explorer ne bo več samodejno vgrajeval v operacijski sistem Windows, postale pravno zavezujoče. Z marcem 2010 si bomo tako lahko uporabniki v izbirnem oknu na zaslonu sami izbrali spletni brskalnik, ki ga želimo uporabljati.

Državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije in Črne gore v EU brez vizumov

Državljanke in državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije in Črne gore od 19. decembra 2009 ne potrebujejo več vizumov za potovanje v članice Evropske unije. Za nedvomno zgodovinski ukrep so morale omenjene države zadostiti vrsti pogojev, med katerimi je tudi uvedba biometričnih potnih listov.

Evropski filmski namigi

Januarski filmski namigi vam prinašajo filme, ki jih je Evropska filmska akademija nagradila v letu 2009. Med dobitniki evropskih oskarjev so:

• Beli trak, režija Michael Haneke (evropski film leta);
• Katalin Varga, režija Peter Strickland (evropsko odkritje leta);
• Tahar Rahim za vlogo v filmu Prerok (evropski igralec leta);
• Kate Winslet za vlogo v filmu Bralec (evropska igralka leta);
• Zvok žuželk: zapiski mumificiranega trupla, režija Peter Liechti (evropski dokumentarni film leta).
   

EU REŠUJE TUDI PRAKTIČNE TEŽAVE

Slovenski turistični vodnik neupravičeno obtožen kršenja zakonodaje

Konec leta 2008 je slovenska turistična agencija organizirala enodnevni izlet skupine slovenskih turistov v Salzburg. Na javnem mestu v Salzburgu je njihovega turističnega vodnika, ki je imel veljavno slovensko licenco, ustavil nadzornik in ga legitimiral. Rezultat tega dogodka je bil pisni poziv na zagovor, ki so ga turističnemu vodniku poslali iz kabineta župana mesta Salzburg. V pismu je bilo navedeno, da je kršil veljavno avstrijsko zakonodajo, ker ni imel avstrijske licence za vodenje. Turistični vodnik je poslal kabinetu župana mesta Salzburg pisni odgovor oz. pritožbo, hkrati pa se je pritožil še na mrežo SOLVIT, saj je menil, da je bilo ravnanje salzburških mestnih oblasti v nasprotju z zakonodajo EU. V dveh tednih so iz kabineta župana mesta Salzburg slovenskemu turističnemu vodniku pisno odgovorili, da je bil postopek proti njemu ustavljen. Primer je bil rešen v 47 dneh, in sicer s pomočjo mreže SOLVIT. Ta državljanom in podjetjem ponuja hitro in brezplačno pomoč pri konkretnih problemih, s katerimi se soočajo zaradi napačne uporabe prava EU v drugih državah članicah. SOLVIT deluje na ministrstvu za gospodarstvo (Direktorat za notranji trg), več pa izveste na: http://ec.europa.eu/solvit/site/index_sl.htm.

Grkinja s pomočjo EPC dobila odškodnino za izgubljeno prtljago

V Evropskem potrošniškem centru (EPC) v Sloveniji so reševali težave grške potrošnice, ki je prek MĂźnchna potovala iz Aten v Ljubljano. Po pristanku v Ljubljani je ugotovila, da je letalski prevoznik Adria Airways izgubil njeno prtljago. Potrošnica je že na letališču vložila pritožbo zaradi zamude prtljage in ker prtljage po 21 dneh od pristanka niso našli, se je skladno z evropsko zakonodajo štela za izgubljeno. Potrošnica je tako imela pravico zahtevati odškodnino za povračilo škode, ki jo je utrpela zaradi izgube prtljage. Potnica je Adrii Airways večkrat pisala in zahtevala odškodnino. Ker več mesecev ni dobila odgovora, je za pomoč prosila potrošniški center v Grčiji, ta pa je zadevo predal slovenskemu centru. V imenu potrošnice so navezali stik z Adrio Airways ter po enomesečnem čakanju in večkratnem posredovanju končno dobili odgovor, da so potrošnici pripravljeni izplačati odškodnino za izgubljeno prtljago v višini 1028 evrov. Dogovorjeni znesek so ji po ponovnem opozorilu EPC tudi nakazali na njen tekoči račun.
Mrežo EPC sestavljajo pisarne v vseh 27 državah članicah EU, na Islandiji in Norveškem, ponujajo pa informacije o pravicah potrošnikov v EU in pomoč pri reševanju konkretnih težav pri nakupu blaga in storitev v drugi državi članici.
       

Evropska unija bo v letih 2010 in 2011 financirala tečaje hrvaškega jezika za slovenske podjetnike in kulturnike v Novem mestu ter slovenskega jezika za njihove hrvaške kolege v Karlovcu.

Evropski parlament je letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli podaril ruski organizaciji za človekove pravice Memorial.

Evropska komisija je jeseni 2009 predstavila predlog, po katerem bi proizvajalci prenosnih glasbenih predvajalnikov in mobilnih telefonov, ki omogočajo predvajanje glasbe, znižali privzeto stopnjo glasnosti na teh napravah.

15 žensk iz Velenja in zgornje Savinjske doline, starih nad 50 let, se uči osnov španščine, uporabe interneta, pisanja scenarija in spoznava digitalno fotografijo. Letos bodo z udeleženci iz drugih držav skupaj posneli 10-minutno telenovelo, evropski projekt pa se imenuje ...Vseživljenjska telenovela.

Ni mi všeč sebičnost nekaterih voditeljev
Mislim, da je najpomembnejši dosežek lanskega leta potrditev Lizbonske pogodbe v vseh državah članicah. Verjamem, da bo to prineslo veliko dobrih stvari, predvsem pa več demokratičnosti pri odločanju in seveda večjo moč Evropskega parlamenta, ki neposredno zastopa nas, državljanke in državljane EU. Kot Finka sem predvsem ponosna na Ollija Rehna, ki naj bi v novi Evropski komisiji vodil zelo pomemben resor za denarne in gospodarske zadeve.
V letu 2009 se mi je zdelo sporno predvsem to, da so nekateri voditelji povsem neupravičeno zavirali ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Ni mi všeč njihova sebičnost. Mislim, da bi morali videti širšo sliko in ne gledati le na interese lastne države. V prihodnosti bo po mojem mnenju treba čim prej začeti z novo razpravo o novi pogodbi, saj Lizbonska ni dovolj!
Maiju Korhonen, Finska

Zmotila me je zamrznitev širitve EU
Kot srbskemu državljanu, ki zadnji dve leti živi v EU, je zame najpomembnejša sprememba zadnjih dveh let nedvomno liberalizacija viznega režima za Srbijo, Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Meni to omogoča prosto gibanje po EU, prej pa sem imel nenehne težave in nevšečnosti. Moti pa me predvsem to, da je zamrznjena širitev EU, predvsem je širitev nejasna za države Zahodnega Balkana. Neodločnost glede tega in selektivni pristop sta po mojem mnenju povečala nestabilnost v regiji in nasprotovanja ter zaostrila obstoječe probleme. EU bi morala kar najhitreje sprejeti Hrvaško in podeliti status kandidatke Srbiji in Črni gori.
Aleksandar Antić, Srbija

Za varovanje pravic bi se moral zavzemati vsak od nas
Na Irskem na Evropsko unijo vedno gledamo zelo pozitivno, saj nam je ta pomagala, da smo se v samo 30 letih spremenili iz revne in zaprte v bogato, zdravo in odprto državo. To smo dosegli predvsem s pomočjo evropskih sredstev, prostega pretoka ljudi in svobodne trgovine. Me pa najbolj moti to, da povezava ni narejena po meri navadnega državljana oziroma ne zna prisluhniti njegovim konkretnim potrebam. Skrbeti mora sicer za širok nabor narodov, kultur, religij, zakonov in idealov, vendar pa vseeno deluje zelo neizrazito in predvsem preveč formalno za nekega posameznika z ulice. Resnično upam, da bo novi predsednik Evropskega sveta uskladil odnose v povezavi, da bo s tem postala bolj verodostojna v svetu in nenazadnje tudi v očeh Ircev. Mislim, da je in bo najpomembnejša evropska tema varovanje človekovih pravic tako v EU kot tudi drugod po svetu. Za to bi se moral zavzemati vsak posameznik, obenem pa bomo lahko le s sodelovanjem uspešni pri tovrstnih projektih.
Aidan Kelly, Irska

Čisto premalo izkoriščam možnosti, ki mi jih ponuja Unija
Že več kot pet let sem državljan Evropske unije in moram priznati, da to ni vedno v moji zavesti. Ponavadi me na to spomnijo poročila, ko omenjajo predsednika Evropske komisije Barrosa ali pa komisarja Potočnika. Če sem odkrit, čisto premalo izkoriščam možnosti, ki mi jih ponuja Unija; še največkrat prečkam mejo brez kazanja potnega lista. A Evropa je mnogo več kot to.
Študent nisem več, da bi izkoristil široko paleto raznih študentskih izmenjav, praks itd., kot inženir gradbeništva pa bi zagotovo lahko izkoristil prost pretok delovne sile, a me je družina spremenila in služenje kruha v tujih deželah me trenutno prav nič ne mika. Morda pa pride dan, ko bom to še izkoristil. Se pa zavedam, da začetek nikoli ni enostaven. Kot tujec imaš več problemov, srečuješ se s predsodki domačinov do tujcev. A ko se dokažeš, je lažje. Meje med državami so že padle, preteklo pa bo še veliko časa, preden bodo meje padle tudi v naših glavah.
Veliko se govori o evropskih sredstvih, a imam občutek, da so nas v Sloveniji presenetila. V Kranju so šele pred kratkim začeli izvajati projekte in investicije s pomočjo evropskih sredstev. Motijo pa me razne kmetijske subvencije. Ne zdi se mi logično, da kmet dobi denar zato, da poreže nezrelo grozdje. Evropa tako plača kmetu, da uniči nekaj, s čimer je do nedavnega zaslužil za preživetje, pred njim pa tudi oče, ded in praded.
Želel bi si, da bi bila Slovenija dobro prepoznavna na evropskem zemljevidu in da je ne bi več zamenjavali s Slovaško. Vsekakor pa moramo prepoznavnost graditi na dobrih stvareh in ne na slabih novicah ter politikantstvu, ki se plete zaradi nedefinirane meje s prihodnjo članico Evropske unije, Hrvaško.
Jakob Klofutar, Kranj

Kako na EU gleda državljanka Norveške, države, ki je članstvo zavrnila dvakrat, na referendumih leta 1972 in 1994?
Najpomembnejši dosežek EU …
… v zadnjem letu je liberalizacija viznega režima za državljanke in državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije. Mislim, da je ta luknja v schengenski zid nekakšen začetek Evrope za vse Evropejce. Po skoraj dveh desetletjih izolacije je to nedvomno enkratna novica za vse, ki tam živijo, saj lahko svobodneje potujejo. Ta omejitev je bila kontraproduktivna za države, ki čakajo na vstop v EU – ne le, da je omejevala svobodno trgovino in poslovanje, ampak je predstavljala tudi psihično oviro, ki je krepila evroskepticizem med ljudmi.

Tudi Unija veliko pridobi ...
Države Zahodnega Balkana so morale v zameno za ukinitev strogega viznega režima izpeljati zahtevne reforme v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji in nezakonitemu preseljevanju, obmejnim nadzorom itd. Ti ukrepi in reforme pomagajo Evropi, da tudi sama postaja še bolj varna. Upam, da bodo na tej poti kmalu tudi Albanija, BiH in Kosovo.

Največje razočaranje …
… v zadnjem letu je slaba udeležba na volitvah v Evropski parlament. Najbolj se mi zdi zaskrbljujoče, da sta bila glavna vzroka za majhno udeležbo pomanjkanje zaupanja v to institucijo in nezanimanje za politiko. Poleg tega ljudje ne verjamejo, da volitve evropskih poslancev prinašajo kakršne koli spremembe. Razočarala me je tudi slaba udeležba mladih. EU bi morala svoje politike narediti bolj zanimive za splošno javnost in želje ter interese javnosti neposredno prevesti v konkretne ideje in ukrepe, da bodo državljani imeli občutek, da sooblikujejo vsakdanjost prek ljudi, ki so jih skupaj na demokratičen način izvolili v Evropski parlament.
Ingvil Louise NĂźrnberg, Norveška