EUekspres

Eden prvih ukrepov, ki jih je za odpravljanje posledic globalne gospodarske krize sprejela Evropska unija, je bilo hitrejše sproščanje sredstev iz evropskega proračuna s ciljem, da bodo ta hitreje dosegla končne uporabnike in tako prispevala k hitrejšemu okrevanju gospodarstva. Ukrep ni presenetljiv. Sredstva iz evropskega proračuna so nasploh prednostno namenjena razvojnim ciljem s temeljnim elementom solidarnosti – cilj je zmanjšati razvojne razlike med evropskimi regijami in državljanom na območju celotne Evropske unije omogočiti primerljiv življenjski standard.
Programi, ki omogočajo črpanje evropskih sredstev, so široki in razvejani. Govorimo o paleti možnosti in priložnosti: od razvoja infrastrukture, vlaganj v inovacije in znanje pa do okoljskih ter prometnih projektov, razvoja obnovljive energije, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, spodbujanja podjetništva, naložb v človeški kapital, regionalnega povezovanja in še bi lahko naštevali.
Programi torej omogočajo širok manevrski prostor za pomoč pri uresničevanju razvojnih zamisli in načrtov. Sodeč po izkušnjah novih članic ob vsaki širitvi Evropske unije pa znajo biti, vsaj v začetnem obdobju, morda tudi nekoliko nejasni. Postopki, objektivno gledano, niso bolj zapleteni kot v mnogih članicah, so pa velikokrat drugačni, tako da se je treba nanje navaditi.  Ker v zvezi s tem tudi na Predstavništvu prejemamo veliko vprašanj in komentarjev državljanov, lokalnih ter regionalnih skupnosti, podjetij in interesnih skupin, smo se odločili, da tokratno izdajo EUekspresa namenimo praktičnim vidikom črpanja sredstev iz skladov EU.
Upamo, da nam je uspelo odgovoriti vsaj na nekatera od najbolj pogosto zastavljenih vprašanj in potencialnim interesentom pomagati tudi s praktičnimi napotki o tem, kako se   izogniti najbolj pogostim napakam prijaviteljev. Omejen prostor nam žal omogoča samo podajanje osnovnih informacij, veliko več jih lahko najdete na spletu. Zelo koristna je spletna stran http://www.euskladi.si, vabimo pa vas tudi na spletne strani Evropske komisije.

Za konec naj še zapišem, da se popolnoma zavedam, da znajo biti administrativni postopki včasih utrujajoči in morda zapleteni. Vendar sem prepričana, da uresničitve res dobre ideje ne more onemogočiti noben upravni postopek. Ravno nasprotno: sredstva iz evropskega proračuna spodbujajo dobre ideje. Zato vsem vam, ki razmišljate o podrobnejši seznanitvi z možnostmi in priložnostmi, želim predvsem in v prvi vrsti dobrih idej. Postopki nato le še sledijo.

Veliko uspeha!

Mihela Zupančič,
vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji