EUekspres

Največji transnacionalni demokratični proces. Z eno pomembno lepotno napako. Medtem ko se politike Evropske unije širijo in poglabljajo ter s tem vse bolj vplivajo na življenje posameznika, se volilna udeležba ne povečuje. Slika je od države do države resda različna, a v povprečju gre na evropske volitve precej manj kot polovica volilnih upravičencev. V Sloveniji je na volitvah pred petimi leti glas oddalo 28 odstotkov volivcev, kar je sicer evropskemu povezovanju ponavadi naklonjeno državo postavilo med tri članice z najmanjšo volilno udeležbo.

Razlag, zakaj se volivci volitev članov Evropskega parlamenta ne udeležujejo množično, je veliko. Pogosta so mnenja, da so za posameznika evropske institucije še vedno preveč oddaljene, procesi odločanja pa zapleteni. Ampak kompleksnosti in zapletenosti poznamo tudi v domačih politikah. Nadalje nekatere razlage pravijo, da so politike nerazumljive in od ljudi oddaljene. Pa vendar aktualne evropske teme, kot so zaposlovanje, socialna agenda, zdravje, varnost izdelkov na notranjem trgu, cene mobilne telefonije itd. zadevajo slehernika. In, da se dotaknem še zadnje iz trojčka pogostih razlag – tudi z razmišljanjem, da je na evropske procese odločanja težko vplivati, se ne strinjam. Za začetek je pri tem treba dobro uporabiti svoj glas in vztrajati pri odgovornosti izvoljenega do volivca.

Strinjam se sicer, da aktivacija volilnega telesa ni lahka. Osebno menim, da bi k večjemu izkoristku demokratičnih pravic udeležbe na volitvah lahko pripomogli z večjo angažiranostjo vseh (pristojnih) v smislu odpiranja politične in javne razprave o tematikah iz evropskega konteksta. Naj bo to vsebinsko in kontekstualno upravičeno ali ne, nacionalne javne razprave še vedno do velike mere ostajajo vpete v meje nacionalnih držav. Z institucionalnega vidika se bomo potrudili za svoj prispevek, računamo pa tudi na nacionalne oblasti ter civilno družbo.

Še na enem področju se imamo namen angažirati. Na področju enakopravne udeležbe spolov v teh procesih. Medtem ko je volilna udeležba na evropskih volitvah že tako nizka, je pri ženskah še nižja. Pri ženskah, ki so, najbrž deloma tudi zaradi tega razloga, v politiki že tako ali tako slabše zastopane. V Evropskem parlamentu imamo sicer okrog tretjino poslank, a do zdaj sta instituciji predsedovali le dve ženski. V Evropski komisiji smo imeli doslej le predsednike. Če je naš cilj enakost, ki bi morala naravno izhajati iz razmerja med spoloma znotraj prebivalstva, smo zelo daleč od cilja. In če se bomo naprej pomikali z dosedanjimi polžjimi koraki, bomo za uresničitev cilja potrebovali še stoletje.

Zato tokratno izdajo posvečamo pozivu k udeležbi na volitvah. V Sloveniji bodo 7. junija. Vsak glas enakovredno šteje. Tako ženski kot moški.

Mihela Zupančič