Evropa, ujeta v fotografski objektiv
http://www.euekspres.si/images/uploads/EVROPA UJETA V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV.mp3
Se bosta preteklost in prihodnost tako zbližali, da ju ne bo več mogoče ločiti? Bosta mesto in narava lahko soobstajala ali pa bomo za ÂťsprehodÂŤ po Londonu morda potrebovali mini podmornico? S takšnim razmišljanjem so se ustvarjalno soočili udeleženci dveh natečajev, fotografskega ÂťZamisli si nov svetÂŤ, ki ga je Evropska komisija pripravila v okviru Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij, ter natečaja ÂťRazglednice iz moje prihodnostiÂŤ, ki si ga je zamislila mreža nacionalnih kulturnih inštitutov EUNIC Slovenija.
Bralcem EUekspresa ponujamo najboljša dela s komentarji avtorjev, potepali pa se bomo še po Ljubljani, takšni, kot so jo videli udeleženci foto delavnice ÂťLjubljana, evropska prestolnicaÂŤ, ki sta jo v Centru Evropa pripravila Urad za komuniciranje in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, vodil pa jo je priznani fotograf Jure Kravanja.

Na prvi pogled se zdi, da nas fotografije Daniela Halasza popeljejo v preteklost, saj zelo učinkovito uporabljajo obliko razglednice. Te v nas pogosto prebudijo nostalgijo, saj z zgodovinskimi podobami ustvarjajo posebno vzdušje in nas spomnijo na kraje, ki smo jih obiskali in imajo za nas nek pomen. Fotografije nas opozarjajo, da je naš svet v prihodnosti težko ločiti od preteklosti in nas silijo v razmislek o tem, kako pravzaprav razumemo napredek. Ujete podobe poznanih krajev, ki v nas zbudijo asociacije na potrošniško kulturo, turizem, zabavo in tržno gospodarstvo, predstavljajo prepričljiv razmislek o tem, od kod prihajamo in kakšna bo naša zapuščina.
Chris Wainwright, Velika Britanija

S projektom ÂťLetnikÂŤ sem želel prikazati optimistični pogled na prihodnost. Fotografije so serija zaključnih portretov srednješolcev â ti končujejo težavno obdobje šolanja in osebnega razvoja â in izpričujejo pozitivno križanje kultur v prihodnjih generacijah. Videz portretirancev sem si izposodil v 60. letih prejšnjega stoletja, obdobju, prežetim z upanjem in željo po spremembah v svetu. Ker nisem izbral belcev, sem s tem rušil ikonografsko podobo resničnih zaključnih portretov iz 60. let, hkrati pa vzpostavil povezavo z imenovanjem Obame za prvega temnopoltega predsednika Združenih držav, dogodkom, ki po mojem mnenju pomeni zaključek burnega obdobja v naši zgodovini in je katalizator novega začetka.
James Naylor, Velika Britanija

V projektu sem se posvetil strukturi mesta, ki jo poznamo kot lastni žep. Če bi že jutri prepovedali uporabo motornih vozil, ali bi lahko poiskali način, da skrijemo zdaj neuporabne in grde betonske rane in namesto njih v mesto ponovno spustimo naravo? Predstavljal sem si, kako se ceste spreminjajo v razstavna prizorišča narave. Posejane s travo, žitaricami ali celo kot bazeni z vodo, poudarjajo pošasten videz sive betonske okolice. Gre za vizualne nesmisle, ki kažejo, kako grobo smo naravo pognali ven iz mesta in kako se ta v mesto lahko vrne.
Vincent Bitaud, Francija

Fotografija, posneta v majhni madžarski vasi nedaleč od mesta VeszprĂŠm, prikazuje dva mlada člana hip hop skupine. Vlak za njunima hrbtoma se mi je zdel simbol njune hitro vzpenjajoče glasbene priljubljenosti. Majhna vas mladim ljudem ne obljublja veliko, vendar pa sta z navdušenjem, vztrajnostjo in prepoznavnim glasbenim slogom postala priljubljena po vsej državi. To je njun novi svet.
BalĂĄzs SzabĂł, Madžarska

Nekaterim se zdi globalno segrevanje in s tem uničevanje našega planeta skoraj komično, sama pa sem ena tistih, ki se zavedajo, kaj se po svetu dogaja. Če se bo takšna politika nadaljevala, lahko sledita tudi tretja svetovna vojna in propad človeštva. S svojimi izdelki sem želela povedati, kaj se lahko zgodi, če ne bomo pazili na naš planet.
Nina Velič

Natečaj me je spodbudil, da sem začel razmišljati o prihodnosti našega planeta. Zaradi globalnega segrevanja se led na Arktiki topi, posledično prihaja do velikih plimovanj in naravnih katastrof. Bojim se, da bo naš planet v prihodnosti izginil v vodah.
Miha Jarm

Kakšen pa bo res svet čez kakšnih 70 let? Ne moremo napovedati. Vse možne posledice so zgrajene na majhnih predstavah o tem, kakšna bi bila lahko Zemlja čez določen čas in pod vplivom globalnega segrevanja. Že zdaj se opazi mnogo sprememb, pretežno pri vremenu, ki se počasi spreminja. Narava pa bo sama izbrala pot, ljudje lahko samo še zmanjšujemo onesnaževanje in podaljšamo dobo, v kateri živimo. Vendar vse enkrat dočaka konec, tako ga bo tudi naš planet.
Anže Polovšak

Okna, pod njimi si zlahka predstavljamo most. Simbol evropske odprtosti in povezovanja.
Miha Drnovšek

Delo Jožeta Plečnika je Ljubljano povezalo z Dunajem in Prago, evropskima prestolnicama.
Matjaž Cimperšek

Rdeča luč Evropski uniji? S podpisom Lizbonske pogodbe se je prižgala zelena.
Špela Simšič
Kolegi so mi naložili, naj za tokratni uvodnik zapišem vtise o dogajanjih v letu 2009. Ko sem jih vprašala, kaj je...
19 milijonov evropskih otrok živi v revščini. Vsak deseti Evropejec živi v gospodinjstvu, kjer ni nihče zaposlen. Osmim odstotkom Evropejcev služba ne omogoča, da bi se izkopali iz revščine.
Intervju z novinarjem Boštjanom Videmškom
januar 2010
Kaj se bo dogajalo in spremenilo v EU leta 2010?
november 2009
EU se je preselila na ulice in v parke
september 2009
Slovenščina? Slišati je kot italijanščina s primesmi ruskega jezika
julij 2009
EUutrinki s praznovanja Tedna Evrope in pete obletnice največje širitve Evropske unije doslej
maj 2009
Slovenci vse bolj doma v Evropi
Izdalo in založilo: Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji
Uredniški odbor: Špela Horjak, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji; Nina Sankovič, Studio 3S d. o. o.
Avtorji člankov: Nina Sankovič, Mitja Kandare, Matjaž Štefančič
Fotografije: Avdiovizualna knjižnica Evropske komisije in Evropskega parlamenta, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, Emil Jalovec, Matjaž Štefančič, iStock
Produkcija: STUDIO 3S, podjetje za tržne komunikacije, d. o. o., januar 2010