EUekspres

Bisol ima svoja hčerinska podjetja tudi v Italiji in Belgiji, njegova uspešnost na zahtevnem visokotehnološkem področju pa Slovenijo postavlja v vrh držav na področju razvoja rešitev za uporabo obnovljivih virov energije. Naš sogovornik je doktor elektrotehniških znanosti s področja fizike trdnih snovi in kvantne mehanike. Med študijem je bil dr. Merc dejaven tudi kot gostujoči profesor na Inštitutu za fiziko trdnih snovi na Dunaju.

Ko je govora o delovnih mestih, blaginji in kakovosti življenja v Evropski uniji, so poudarki na razvoju in raziskavah, novi tehnologiji ter inovativnosti in v to ÂťzgodboÂŤ se Bisol nedvomno odlično umešča. V čem ste prehiteli konkurenco? Kako udejanjanje razvoja in inovativnosti poteka v praksi, kako je to vkomponirano v življenje podjetja?

Od konkurence se prav gotovo ne razlikujemo samo po eni lastnosti, saj bi takšna konkurenčna prednost v trdem podjetniškem svetu verjetno hitro zbledela. Najpomembneje je, da smo naš izdelek v celoti razvili sami in ogromno prispevali k razvoju tehnologije, ki jo uporabljamo. Smo partnerji pri številnih mednarodnih raziskovalnih projektih, med katerimi bi veljalo posebej izpostaviti projekt v sklopu 7. okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj. Raziskave in razvoj so v našem podjetju seveda del vsakdana. Vsi zaposleni se vsak dan spopadamo z novimi izzivi in zahtevami, ki jih uspešno in hitro rešujemo. Inovativnost je ključ podjetja in mora biti prisotna v vseh porah delovanja. Vsak dan je dan za inovativnost.

Nedavna javnomnenjska raziskava Eurobarometer je pokazala, da skoraj dve tretjini Evropejcev in kar 78 odstotkov Slovencev meni, da so podnebne spremembe zelo resen problem. Pri boju proti podnebnim spremembam so zelo pomembni tudi obnovljivi viri energije – koliko pa je sončna energija danes zares konkurenčna konvencionalnim virom energije (predvsem primerjava Slovenije z drugimi članicami EU) in zakaj je tako?

Sončne elektrarne za svoje delovanje uporabljajo energijo Sonca, ki je osnovni gonilni energetski vir na Zemlji. Sončevo obsevanje Zemlje za več tisočkrat presega potrebe človeštva po vsej primarni energiji. Drugače povedano, Sonce vsako uro na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo uporabi v enem letu, zato potencial Sonca znatno presega celotne energetske potrebe človeštva. Fotovoltaika (pretvorba Sončeve svetlobe v elektriko) je tako revolucionarna tehnologija z največjim tehnološkim in komercialnim potencialom. Samo v letu ali dveh bo konkurenčna konvencionalnim energetskim virom. V Italiji se je to že zgodilo. Zaloge neobnovljivih energentov se manjšajo, poraba in cena električne energije pa rasteta. Stroški proizvodnje električne energije iz Sonca se znižujejo, saj cena fotonapetostnih modulov skladno z naraščanjem proizvodnje pač pada.

Kakšna je vaša napoved v zvezi z naraščanjem sončne energije v skupni proizvodnji energije?

Do leta 2020 lahko fotovoltaika konvencionalnim energetskim virom konkurira skoraj po vsej Evropi, vključno z Veliko Britanijo in skandinavskimi deželami. Cilj fotovoltaike do leta 2020 je zadovoljiti 12 odstotkov potreb po električni energiji v Evropi, kar je komercialno izvedljivo že z danes razpoložljivo tehnologijo. Fotovoltaika je srednje- do dolgoročno najcenejši elektroenergetski vir, ki je do okolja prijazen, visokotehnološki in obnovljiv. Slovenija v primerjavi z danes najbolj razvitimi fotovoltaičnimi trgi nekoliko zaostaja, a menim, da smo na dobri poti, da tudi doma industrijo skupaj s trgom bolje razvijemo. Sonca imamo pa več kot večina evropskih držav.

Svojo kariero ste začeli na univerzi, potem pa znanje začeli uporabljati v lastnem podjetju, ki se odlično razvija. Lahko bi rekli, da ste – če še enkrat uporabiva usmeritve EU, tokrat na področju podjetništva – šolski primer dobre prakse. Kako je potekala ta podjetniška pot, največje ovire in izzivi?

Po zaključenem doktoratu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se mi je ponudila podjetniška priložnost. Odločitev sem hitro sprejel, saj me je podjetništvo vedno zanimalo. Seveda začetek ni bi enostaven, vendar smo naše partnerje prepričali s svojim znanjem in si na ta način pridobili visoko kredibilnost. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2006 z minimalnim potrebnim kapitalom, slabimi 9000 evri. Prvi posel za tri četrt milijona evrov smo sklenili s španskim podjetjem, kar je pomenilo odskočno desko in olajšalo nadaljnji preboj na svetovni trg. Leto 2009 smo sklenili s slabimi 30 milijoni evrov prometa, kljub temu pa se še vedno vsak dan srečujemo z novimi izzivi in zahtevnimi nalogami, ki pa jih s pridobljenimi izkušnjami rešujemo veliko lažje kot na začetku naše poti. Naši izzivi so v čim krajšem času pripeljati fotovoltaiko do stopnje konkurenčnosti konvencionalnim energetskim virom tudi na področjih, kjer danes še ni konkurenčna, in pripeljati sončno fotonapetostno elektrarno na streho vsake hiše ter vsakega gospodarskega objekta.

Tretja industrijska revolucija – kako bo videti in kdaj se bo zgodila?

Človeštvo se v prvi polovici 21. stoletja naglo približuje zatonu obdobja fosilnih goriv in prevlade nafte. Ti cilji se uresničujejo prav zdaj, ko različne industrije po vsem svetu že postavljajo temelje za poogljično tretjo industrijsko revolucijo. Ta zagotavlja okvir za rojstvo novega socialnega sveta v prvi polovici 21. stoletja.
Enaki načini načrtovanja in pametne tehnologije, ki so omogočili razvoj interneta in razpršenih globalnih komunikacijskih povezav, se pravkar uporabljajo za preoblikovanje svetovnih energetskih omrežij. Podobno kot nova generacija sistemskih tehnologij informacijskih omrežij omogoča poslovanje več tisoč medsebojno povezanih namiznih računalnikov, ki ustvarjajo veliko večjo razpršeno operacijsko moč, kot jo ima največji centralni računalnik, lahko milijoni lokalnih proizvajalcev energije iz obnovljivih virov z dostopom do Âťpametnih omrežijÂŤ proizvedejo in delijo potencialno veliko več razpršene električne energije kot zastarele centralizirane oblike proizvajanja iz nafte, premoga, zemeljskega plina ali jedrske tehnologije, od katerih smo trenutno odvisni. Uresničiti moramo vizijo, v kateri se lahko povežejo milijoni posameznikov, ki lokalno proizvajajo električno energijo v svojih domovih, pisarnah, tovarnah ali vozilih in jo delijo med sabo s pomočjo Âťpametnega elektroenergetskega omrežjaÂŤ po vsej Evropi ter svetu. Tretja industrijska revolucija se dogaja v tem trenutku.