EUekspres

Jelko Kacin

… o tem, kaj (in koga) EU trenutno najbolj potrebuje
Finančna in gospodarska kriza zahtevata prednostno obravnavo in ustrezno kadrovsko zasedbo na čelu Evropske komisije. Sedanji predsednik ni krizni menedžer, mi pa v teh časih potrebujemo bolj odločnega človeka. To je nujno, če želimo ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti in volivcev v evropske institucije ter pozitivno vplivati na izid ponovljenega referenduma na Irskem, ki bo predvidoma oktobra.

… o rešitvi, ki nas lahko pripelje iz krize
Pot iz krize je širitev EU, ki prinaša tudi gospodarsko okrevanje, investicije, širitev trgov, večjo potrošnjo in večjo kupno moč. Za širitev pa nujno potrebujemo Lizbonsko pogodbo. Širitev EU na Zahodni Balkan bi morali znati izkoristiti v poslovnem smislu, potrebujemo pa tudi pozitivne vesti iz teh držav. Iz Hrvaške in Srbije potrebujemo vest o polnem sodelovanju s haaškim HYPERLINK “http://www.icty.org/” Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (topniške dnevnike, Mladića in Hadžića v Haagu), iz Hrvaške vest o rešitvi vseh štirih mejnih sporov, pa uspehe v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji … To velja tudi za vse druge države v regiji. Potrebujemo tudi večinsko odločanje namesto konsenza, vse to pa prinaša Lizbonska pogodba, vključno z osmim poslancem/ko iz Slovenije.

… o obveznem branju za Evropejce
Katero knjigo bi priporočil novim poslanskim kolegom? Vsekakor ÂťResistance, Suffering, Hope. The Slovene partisan Movement 1941–1945ÂŤ, avtorja sta dr. Pirjevec in dr. Repe.

Dr. Romana Jordan Cizelj

… o tem, kako si predstavlja nadaljnje delo v Evropskem parlamentu
Z veliko širitvijo Evropske unije v preteklem mandatu se evropski proces sodelovanja in zbliževanja ni ustavil. Vsebinsko je zajel oblikovanje številnih novih politik, kot so skupna energetska politika, vesoljska politika, ukrepanje na področju podnebnih sprememb in industrijske politike. Z vsemi temi procesi moramo v prihodnosti nadaljevati: pri nekaterih moramo spremljati izvajanje politik (npr. notranji trg elektrike, plina, telekomunikacij), drugje moramo stališča šele poenotiti in s tem močneje vplivati kot globalni igralec (npr. podnebne spremembe, skupna zunanja energetska politika).

… o bolj posamezniku prijazni Evropi
Evropske institucije, politike in spodbude morajo tudi skrajšati pot do ljudi in si pridobiti njihovo zaupanje. Lizbonska pogodba je le prvi korak do učinkovitejše EU, mnogo pa je mogoče narediti z ustrezno organizacijo dela v posameznih institucijah. Poleg tega bo v prihodnosti treba več pozornosti posvetiti uresničevanju ÂťvelikihÂŤ političnih ciljev s spodbudami in ukrepi, ki se neposredno dotikajo posameznih državljank in državljanov.

… o najpomembnejši nalogi EU
Evropska politika je torej pred velikim in zanimivim izzivom. Po eni strani mora najti nek najmanjši skupni imenovalec, ki ji bo omogočal, da bo v globalnem svetu delovala kot močna sila, po drugi strani pa morajo postati njene politike bistveno bolj občutljive do ljudi in njihovih problemov. Tako se bodo lažje identificirali kot Evropejci in bodo tudi v prihodnosti gojili skupne evropske vrednote.

Dr. Milan Zver

… o izzivalnih temah prihodnosti
Danes je težko definirati kakšno temo, ki ni prisotna znotraj Evropskega parlamenta, saj se parlament pri svojem delu dotika vseh področij našega življenja in okolja. Po mojem mnenju je v prihodnje nujno osvetliti področje etike in politike, utrjevati zaupanje v evropske ustanove in še naprej razvijati kakovost šol (resolucija Evropskega parlamenta o boljših šolah). Izzivalna tema so tudi zdrava mesta, katerih razvoj je treba postaviti na druge temelje.

… o bližnjih in nekoliko oddaljenih nalogah
Šport v EU pa je moja tema, ki me čaka vsaj takrat, ko bo sprejeta nova pogodba. Najprej pa mora parlament prevzeti vodilno vlogo v svetu na področju podnebnih sprememb, za dosego tega cilja pa se je treba osredotočiti na trajnostni razvoj. Poleg tega je treba največ pozornosti posvetiti enakomernemu razvoju EU, zdravi prehrani in novi kmetijski politiki.

… o tem, kaj bi bilo treba prebrati in si ogledati
Poslanskim kolegom v Evropskem parlamentu bi v branje priporočil zbirko esejev Draga Jančarja z naslovom ÂťDuša EvropeÂŤ, v katerih se ukvarja z vprašanji evropske identitete, ki je vse bolj razpeta med svojim kulturnim izročilom in zahtevami politične ter gospodarske globalizacije. Vsak evropski poslanec pa bi si moral ogledati ÂťŽivljenje drugihÂŤ, nemški film iz leta 2006. Film namreč razkriva vidik evropske preteklosti, ki je pravo nasprotje vseh vrednot, ki jih zagovarja Evropska unija. 

Tanja Fajon

… o nekoliko kritični točki, na kateri se je znašla EU
Evropska unija se je znašla na razpotju med preteklostjo propadlih referendumov o Lizbonski pogodbi, slabitvijo moči ter ugleda institucij in prihodnostjo, v kateri bo življenje v tako raznoliki skupnosti, kot je danes združena Evropa, postalo izziv in privilegij. Nizka volilna udeležba na evropskih volitvah je dokaz, da je z današnjo sedemindvajseterico nekaj narobe. Evropska unija potrebuje notranjo reformo. Nujno mora zaključiti postopke ratifikacij Lizbonske pogodbe, ki bo omogočila poenostavljeno delovanje zastarelih institucij. Tako bodo mogoče nadaljnje širitve, močna Evropa pa bo sposobna prevzeti vodilno vlogo v boju proti globalnim izzivom 21. stoletja.

… o tem, kaj potrebujemo in kaj nas skrbi
Spopasti se moramo s podnebnimi spremembami. Upravičeno nas skrbi naša prihodnost. Potrebujemo zelena delovna mesta, varno preskrbo s čisto energijo in svet brez jedrskega orožja. Potrebujemo zaupanje v evropske institucije.

… o zabavnem in ironičnem branju
Nekdanji visoki uradnik Evropske komisije Derk-Jan Eppink nam prek knjige ÂťLife of a European MandarinÂŤ z ironičnim pogledom na evropske hodnike moči pomaga odpreti oči. Primerno počitniško branje za razmislek ob novem mandatu Evropskega parlamenta.

Zoran Thaler

… o prednostnih temah novega Evropskega parlamenta
Najprej se mora učinkovito spoprijeti z gospodarsko in socialno krizo, ki nas pesti skupaj
z večino preostalega sveta. Dobro priložnost za to nudita predstavitev programa nove Evropske komisije za naslednjih pet let in parlamentarna razprava o njem. Tudi zato se evropski socialisti in demokrati zavzemamo, da glasovanje o novem predsedniku Evropske komisije opravimo po predstaviti programa dela nove Evropske komisije.

… o svoji viziji evropske zgodbe
Evropska unija ima potencial za razvoj najprivlačnejšega modela kakovosti življenja v svetovnem merilu, in sicer s pametno kombinacijo zelenega gospodarstva ter socialne povezanosti. EU vidim do Rusije in Turčije. Kot temi, o katerih bi morali začeti govoriti, bi izpostavil: kako grozečo podnebno krizo reševati s tehnološkimi preboji v pridobivanju energije za človeštvo (fuzijski reaktor) in umetnim odvzemanjem CO2 iz ozračja ter kako odpravljati revščino v EU, ki je bogata unija držav, s postopno uvedbo temeljnega državljanskega dohodka.

… o knjigah in filmih
Kolegom poslancem bi v branje priporočil Durrellov ÂťAleksandrijski kvartetÂŤ, med filmi pa bi izbral ÂťDo zadnjega dihaÂŤ, ki ga je leta 1960 posnel Jean-Luc Godard.