EUekspres

PDF različica september 2009

Naročite se na e-časopis EUekspres

Sporočite nam

zapri




ÂťZelenoÂŤ, prosim!

http://www.euekspres.si/images/uploads/zeleno prosim.mp3

ÂťZelenoÂŤ, prosim!

Kakovost in cena sta ključna dejavnika, ki nas ponavadi prepričata, da pri nakupu damo prednost nekemu izdelku ali storitvi pred primerljivimi proizvodi oz. storitvami. Kaj pa nizka poraba energije, dobro tesnjenje ali uporaba naravnih materialov? Ali Evropejci pred nakupom preverimo tudi vpliv, ki ga ima izdelek oziroma storitev na okolje?

Odgovor na zgornje vprašanje je Âťvse bolj pogostoÂŤ. Nedavno izvedena javnomnenjska raziskava Eurobarometer o odnosu Evropejcev do trajnostne porabe in proizvodnje je namreč pokazala, da je v povprečju kar 83 odstotkov vprašanih (in kar 89 odstotkov sodelujočih Slovencev) pozornih na vpliv izdelkov na okolje, skoraj polovica pa je prepričana, da bi države z nižjimi davki, trgovci pa s posebnimi oddelki za ÂťzeleneÂŤ izdelke, lahko povečali zanimanje med potrošniki.
Slednji zamisli je naklonjena dobra tretjina vprašanih Slovencev, ki pri nakupu močno upoštevajo tudi energetsko učinkovitost naprav – 83 odstotkov vedno ali večinoma izbere aparate, ki zahtevajo manjšo porabo energije.

Potrošniki lahko z ozaveščenostjo in iznajdljivostjo prispevamo k trajnostnemu razvoju – s kroglo za pranje perila lahko na primer manj umazano perilo peremo brez okolju neprijaznega pralnega praška, običajne žarnice pa zamenjamo z varčnimi in pazimo, da se na njih ne nabira prah, saj prašne svetijo slabše in imajo krajšo življenjsko dobo. Tudi oznake o (ne)vplivih na okolje so nam lahko v veliko pomoč pri primerjavi in izbiri izdelkov. Evropski parlament je nedavno predlagal razširitev oznake o energetski učinkovitosti na vse tiste izdelke (vključno z gradbenimi proizvodi), ki neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije. Če bo predlog sprejet, bodo po novem z barvno lestvico od zelene do rdeče označena tudi okna, vrata in izolacijski materiali, v oglasih pa bomo potrošniki lahko prebrali tudi podatke o porabi in prihrankih energije za oglaševan izdelek.

Od treh bralcev EUekspresa smo tokrat želeli izvedeti, kako ozaveščeni potrošniki so in kako globoko so pripravljeni seči v žep za nakup ÂťzelenihÂŤ izdelkov.

1. Ali je pri nakupu izdelkov za vas pomembno, ali je izdelek ÂťzelenÂŤ, okolju prijazen ipd.?

Vedno bolj mi je pomembno, da je izdelek, ki ga kupim, okolju prijazen. Vendar moram poudariti, da to ne more in ne sme biti argument za to, da je nekaj dražje od Âťmanj zelenihÂŤ izdelkov. Imam občutek, da se včasih pod oznako, da je nekaj ekološko ali okolju bolj prijazno, skriva zgolj želja po zaslužku. Nekako je logično, da za eko, bio, zeleno … plačaš (veliko) več.
Igor iz Kranja, 36 let

Načeloma po izdelku raje posežem, če je okolju prijazen, ni pa to nujni predpogoj. Zdi se mi prav, da bi bili nekoč vsi izdelki okolju prijazni, in tako sploh ne bi bilo treba tega poudarjati, ker bi bilo to pač samoumevno.
Ksenja iz Rake, 28 let

 

Naša družba je vse bolj usmerjena na individualne potrebe posameznika in pozablja na globalne učinke proizvodov za vsakodnevno rabo. Sem zagovornik boja za čisto okolje in tudi ob nakupu premislim o izdelku, ki ga kupujem. Verjamem, da smo taki ljudje še vedno v manjšini. Ljudje kupujejo stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Ob tem pa sploh ne razmišljajo, koliko časa, energije in surovin je bilo potrebnih za to, kar je na naših policah.
Matjaž iz Ljubljane, 34 let

2. Bi bili za okolju prijaznejši izdelek pripravljeni plačati več?

Podpiram višje davke, seveda ne za Âťzelene, okolju prijazne izdelkeÂŤ, temveč za tiste, ki to niso. Okolju prijaznejši izdelki bi morali biti oziroma postati tisti proizvodi, po katerih bi kupec sploh najprej pogledal, med katerimi bi najprej izbiral ... Cena – in to ne glede na to, kako ekološki želimo biti – je vsekakor pomemben dejavnik pri nakupu.
Igor iz Kranja, 36 let

Če vem, da je izdelek prijazen do okolja, potem mi ni težko malce globlje seči v žep. Se mi pa zdi prav, da bi bili nekoč ti izdelki manj obdavčeni, davki na izdelke, ki niso okolju prijazni, pa bi bili višji. Žal je pač ljudi najlažje ÂťmotiviratiÂŤ prek denarnice.
Ksenja iz Rake, 28 let

Vsekakor z veseljem dam kakšen evro več, če s tem ohranim delček narave. Podpiram pa višje davke na izdelke, ki škodujejo naravi in vplivajo na njen ekosistem.
Matjaž iz Ljubljane, 34 let

 

3. Ali pri nakupu štedilnika, hladilnika, pralnega stroja itd. upoštevate energijske oznake na izdelkih (proizvajalci označujejo učinkovitost izdelka na barvni lestvici od najboljšega, zelenega A, do najbolj potratnega, rdečega G)? Kaj menite o razširitvi takšnega označevanja na izdelke, ki neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije (okna, vrata in izolacijske materiale)?

Pri nakupu bele tehnike s partnerko vedno upoštevava energijske oznake, saj so to naprave, ki jih uporabljaš daljši čas. Ideja, da bi razširili tovrstno označevanje, je odlična. S tem bi gotovo spodbudili inovativnost proizvajalcev in posledično dvig kakovosti izdelkov. To bi bilo dobro za vse: proizvajalca, trgovca in končnega porabnika.
Igor iz Kranja, 36 let

Zaenkrat še nisem kupovala gospodinjskih aparatov, ko pa jih bom, bom njihovo energetsko učinkovitost oz. potratnost zagotovo upoštevala.
Ksenja iz Rake, 28 let

 

Živimo v časih, ko ob nakupu bele tehnike vsak dobro premisli o njeni kakovosti ter ekonomičnosti. Vsekakor sem mnenja, da je treba misliti tudi na našo prihodnost in tiste, ki prihajajo za nami, zato vedno izberem tiste izdelke, ki so najbolj ekonomični v vseh pogledih. Označevanje energijsko varčnih izdelkov (pa naj bo to žarnica ali pralni stroj) je zaželeno. Mislim, da to upošteva tudi vedno več kupcev, saj s tem tudi nekaj privarčujejo.
Matjaž iz Ljubljane, 34 let

 

ODDAJ SVOJ KOMENTAR

potrdi


Izdalo in založilo: Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji
Uredniški odbor: Špela Horjak, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji; Nina Sankovič, Studio 3S d. o. o.
Avtorji člankov: Nina Sankovič, Mitja Kandare,  Matjaž Štefančič
Fotografije: Avdiovizualna knjižnica Evropske komisije, iStock, Dražena Perič, Barbara Beznec in Leon Megušar
Produkcija: STUDIO 3S, podjetje za tržne komunikacije, d. o. o. September 2009