EUekspres

Dogodki so potekali po vsej Sloveniji. Državljane so takrat najbolj skrbeli propad slovenskih kmetij, nepomembnost Slovenije v druščini velikih držav, možnost, da bo Bruselj postal novi Beograd, izginotje slovenščine in slovenske kulture ter naval tujcev iz revnejših članic, ki bi kot cenejša delovna sila »izrinili« Slovence. Ko se danes, pet let kasneje, ob različnih priložnostih pogovarjamo s sodržavljani, se strinjamo, da je strah običajno votel, okrog ga pa nič ni. Številne skrbi so se izkazale za neutemeljene, strahove pa so nadomestili predlogi in zamisli, kaj bi lahko storili, spremenili, izboljšali. O tem smo se pogovarjali tudi z Ano, Tomažem in Sebastijanom.

Kaj se je z vstopom Slovenije v EU spremenilo, izboljšalo?

Veliko je besed o napredku in spremembah, ki jih prinaša članstvo v EU, naredilo pa se ni tako veliko. Preveč se govori in načrtuje, premalo pa se dela in uresničuje obljube. Je pa EU v zadnjem času veliko naredila za ozaveščanje državljanov, tudi z različnimi srečanji in posvetovanji.

Sebastijan iz Slovenskih Konjic, 27 let

Mislim, da je Slovenija po vstopu v EU na boljšem, čeprav so se cene zvišale. EU nam je namreč pomagala pri izgradnji cest, finančno je pomagala večjim podjetjem, ki so bila na robu preživetja, tudi zdravstvo se je po mojem mnenju izboljšalo. Poleg tega nas je s članstvom v EU spoznal tudi ves svet. Zdaj je jasno, da Slovenija obstaja in kje je, pa še manj nas zamenjujejo z drugimi državami, recimo s Slovaško.

Ana iz Ljubljane, 65 let

Predvsem z vidika posla je zdaj veliko bolje, saj ni več notranjih meja, tako da je težje samo še poslovanje s Švico – v smislu carin in papirjev. Pošiljamo pakete po Evropi, zato je pomembno, da tako sprejemanje kot pošiljanje potekata hitro, brez zapletov in čakanja.

Tomaž iz Komende, 53 let

Ste nad čim razočarani, imate neuresničena pričakovanja?

Pričakoval sem, da bodo večje plače, kar pa seveda ni naloga Evropske unije.

Sebastijan iz Slovenskih Konjic, 27 let

 

 

Veliko ljudi gleda na spremembe negativno, kar se mi ne zdi prav. Ne moreš biti samo kritičen in v ničemer videti nič dobrega.

Ana iz Ljubljane, 65 let

 

Kar zadeva negativne vidike članstva, smo za nezadovoljstvo po mojem mnenju veliko krivi sami. Govorim o slabem črpanju evropskih sredstev pa o zakonodaji, ki marsikaj zavira. Projektov se po občinah pripravi veliko – konkretno vem za našo občino –, na državni ravni pa odgovorni preveč zapletajo in blokirajo, da bi projekti sploh prišli v Bruselj.

Tomaž iz Komende, 53 let

Kaj od EU pričakujete v prihodnje? Katerih nalog, sprememb bi se morala najprej lotiti?

Najprej bi se bilo treba lotiti reševanja stanovanjske problematike mladih. V nekaterih članicah EU je zelo malo lastniških stanovanj, zato pa veliko najemniških. Dobra rešitev bi bila, da bi bil mlad par upravičen do ugodnega najema malega stanovanja, ko bi se družina povečala, bi se preselili v večje, starejši pa bi se potem spet preselili v manjše, ko bi šli otroci na svoje. Stanovanja bi tako krožila, najemnine bi bile ugodne, tako kot je to v Skandinaviji. Starejši bi se morali prej upokojiti, kar bi omogočilo službe mladim, ki so zdaj pogosto prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo podporo.

Možna rešitev bi tudi bila, da bi mladi delali že med študijem, vsaka fakulteta bi vključevala prakso na različnih področjih študija. Mladi bi spoznavali različne stvari in že v času študija ugotovili, katera konkretna področja jih najbolj zanimajo, navezali pa bi tudi stike s potencialnimi delodajalci.

Sebastijan iz Slovenskih Konjic, 27 let

Upam in verjamem, da bo z leti v naši državi zaradi članstva v EU še boljše, tudi zato, ker bodo ljudje bolje informirani, ozaveščeni in bodo bolje razumeli delovanje Unije.

Ana iz Ljubljane, 65 let

 

Pomembno je, da se dela na solidarnosti, da ne grabi vsak zase. Ljudje različnih starosti in iz različnih socialnih okolij lahko najdejo skupni jezik, če se družijo, izmenjujejo mnenja.

Tomaž iz Komende, 53 let